Jedrsko zlivanje: Razlika med redakcijama

'''Jêdrsko zlívanje''' ali '''fuzíja''' je zlivanje [[vodik]]ovih in drugih zelo lahkih [[atomsko jedro|atomskih jeder]] v težja jedra. Proces je nekakšno nasprotje [[razcep jedra|razcepa jedra]] ali »jedrske fisije«, ki se uporablja v sodobnih [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]]. Za razliko od fisije pri fuziji ne nastajajo [[radioaktivnost|radioaktivna]] atomska jedra, temveč stabilna [[helij]]eva jedra (drugi najbolj enostaven kemični element). Proces poteka pri zelo visokih [[temperatura]]h v središčih [[zvezda|zvezd]] (temperatura v središču [[Sonce|Soncu]] je okrog 15.000.000 [[kelvin|K]]) z [[masa|maso]] vsaj 0,08 Sončeve mase. Proces poteka tudi pri ogromnem [[tlak]]u, ko je snov močno zgoščena.

Prvi odstavek govori o tako imenovanem »primarnem jedrskem zlivanju«, ko se vodikova jedra zlivajo v helijeva. Ko se razmere v središču zvezde spremenijo –– ko se porabi zadosten delež helijevih jeder in začne primanjkovati vodikovih –– se začne zvezda sesedati, tlak in temperatura v sredici pa naraščata. Ko tlak in temperatura v središču dosežeta zadostni vrednosti, pa stečejo bolj zapletene rekacije, ko se helij nadalje pretvarja v [[ogljik]]ova, [[kisik]]ova in [[dušik]]ova jedra (steče t.i. dušikov-kisikov-ogljikov cikel). Te zvezde so po navadi veliko bolj napihnjene in imajo dosti manjšo [[gostota|gostoto]], temperature v njihovi sredici pa so od 19.000.000 K pa vse do 100.000.000 K, pri katerem nastanejo jedra [[železo|železa]]. Ta so tako imenovani končni produkt. Zvezda je tako po notranji zgradbi podobna čebuli; iz središča navzven imamo naslednje plasti: silicijeva, dušikova, kisikova, ogljikova, silicijeva na zunanji strani zvezde pa helijeva.

Ko masa železovega jedra preseže 1,44 mase Sonca, nemudoma steče kolaps središča zvezde, ko se središče zvezde ustali na stopnji [[bela pritlikavka|bele pritlikavke]] (če ima preostanek maso med 0 in 1,44 mase Sonca), [[nevtronska zvezda|nevtronske zvezde]] (če ima preostanek maso med 1,44 in 3,00 mase Sonca) ali [[črna luknja|črne luknje]] (če ima preostanek maso med 3,00 in nekje do 10,00 mase Sonca). Zunanje plasti zvezde pri tem odpihne v velikanski razširjajoči lupini, ki se imenuje »planetarna meglica«. To pomeni da ima približno enako velikost, kot jo ima Sončev planetarni sistem. Nekateri znanstveniki pravijo, da obstaja še četrta možnost, tako imenovana [[kvarčna zvezda]], ki je sestavljena iz subatomskih delcev, imenovanih [[kvark]]i. Ta hipoteza je še vedno domena nepreverjenih raziskav in teorij.

== Fuzijski reaktor ==