Redakcija: 06:11, 12. april 2011 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m {{slog}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:15, 12. april 2011 uredi razveljavi Mich973 (pogovor \| prispevki) 7.733 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 2: '''Capuleti in Montegi''' ([[italijanščina\|ital]]. ''I Capuleti e i Montecchi'') je [[opera]] v dveh dejanjih (štirih slikah) [[Vincenzo Bellini\|Vincenza Bellinija]]. [[Libreto]] je napisal [[Felice Romani]] po predlogi znamenite [[tragedija\|tragedije]] [[Romeo in Julija]] [[William Shakespeare\|Williama Shakespeara]]. [[Krstna predstava]] je bila v [[Benetke\|beneškem]] opernem gledališču [[La Fenice]] [[11. marec\|11. marca]] [[1830]]. ==Ozadje nastanka opere== Bellini je iz Benetk dobil povabilo, naj bi vodil skušnje za postavitev svoje opere Pirat v gledališču La Fenice v januarju 1830. V Benetke je zato prišel konec decembra 1829 in bil nad mestom in prebivalci takoj prevzet. Spoznal se je s primadono beneškega gledališča [[Giuditta Grisi\|Giuditto Grisi]], ki jebo nastopila v njegovi operi. 16. januarja je po premieri doživel pravo zmagoslavje - opera je občinstvo spravila v pravi [[delirij]]. Do [[hotel]]a so ga nekaj časa nosili na ramenih, nato še v dolgem sprevodu [[Gondola\|gondol]]. ~~Vodstvo~~Medtem je vodstvo beneške opere je ob tradicionalnem pustnem karnevalu naročilo novo opero pri skladatelju [[Giovanni Pacini\|Giovanniju Paciniju]]. Vendar so se kmalu pojavile govorice, da skladatelja ne bo v mesto in da tudi zanje ne bo napisal nove opere. To se je hitro tudi potrdilo. Vodstvo opere se je brž obrnilo na Bellinija, ki je bil še v mestu, naj sam napiše novo opero. Prvič je Bellini ponudbo odklonil. Vendar je pod pritiskom oblasti, prijateljev, umetnikov, samega generalnega konzula [[Sardinija\|Sardinije]] in pevke Giuditte Grisi na koncu popustil in [[20. januar]]ja 1830 podpisal 1800 [[dukat]]ov vredno pogodbo. Krstna predstava je bila napovedana že za 1. marec, v čas ~~znamenitega beneškega~~pustnega karnevala. Bellini se je znašel v nezavidljivem položaju - ni imel napisane glasbe, ni imel libreta in ne idej, časa pa le mesec dni in pol. Takoj je k sebi v Benetke poklical Feliceja Romanija. Tam se je srečal s skladateljem in Giuditto Grisi. Ta je hitro predlagala snov za novo opero, in sicer Romea in Julijo. Libretistu je misel ugajala, saj je razpolagal s svojim libretom o dveh veronskih zaljubljencih, na katerega je pet let poprej glasbo že sicer napisal [[Nicola Vaccai]]. A ker mu ga ni plačal, ga je odstopil Belliniju. Vrstica 12 ⟶ 13: Prve skušnje za [[orkester]] so se začele 21. februarja, 1. marca je bila že skušnja prvega dejanja. Težave je imel tudi s pevci, saj jim niso ugajale njihove kavatine, zato so se mu upirali. Grisijevo je skladatelj prepričal, tenoristu Bonfigliju pa je moral celo zagroziti z [[dvoboj]]em, da mu ni bilo potrebno spreminjati njegovege kavatine. ===Krstna predstava=== 11. marca so v gledališču uprizorili novo opero. Po neuspehu Zaire se je skladatelj bal slehernega krsta svoje nove opere. Negotovosti je bilo kmalu konec. Po [[uvertura\|uverturi]] se je po dvorani razširil val ugodja in odobravanja. Vrstili so se prizori navdušenja in norenja, časopisi so bili polni hvale o glasbi, uprizoritvi in pevski zasedbi. Opero so v tisti sezoni ponovili devetkrat. Zadnja predstava je izzvala viharne manifestacije, predstavo so neprestano prekinjali, pevce in skladatelja so klicali na oder. Z galerije in lož so padale slike Bellinija in obeh glavnih pevk v podobi veronskih zaljubljencev, golobčki so preletavali gledališče, dame so mahale s svilenimi robčki. Občinstvo je ostalo v dvorani še celo uro in vzklikalo ter norelo. Uspeh je bil popoln. Vrstica 27 ⟶ 29: ==Glasbeni primer== [http://www.youtube.com/watch?v=kC21tP3BeAs&feature=related] kavatina Tybalda, poje [[Juan Diego Florez]] ==Viri== Prirejeno po knjigi ''Nestanovitno srce'' [[Arnaldo Fraccaroli\|Arnalda Fraccarolija]] [[Kategorija:Opere]]

Capuleti in Montegi: Razlika med redakcijama