Jožef Košič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tong (pogovor | prispevki)
slog
Tong (pogovor | prispevki)
slog
Vrstica 5:
[[Slika:Кошичeви грoб.jpg|thumb|right|200px|Košičevi grob v [[Gornji Senik|seniškem]] pokopališču.]]
[[Slika:Kossics táblája a templom falán.jpg|thumb|right|185px|Spominska tabla v crkvu.]]
V mladih letih je bival pri [[Adam Ivanoci|Adamu Ivanociju]] v [[Beltinci]]h. Na nižjo in višjo gimnazijo, je jehodil hodilvv [[Kőszeg]]u in [[Sombotel]]u.
Kot duhovnik je bil posvečen leta [[1811]]. Kaplanoval je v [[Beltinci]]h, v [[Turnišče|Turnišču]], [[Rogašovci]]h, in [[Sveti Jurij, Rogašovci|Svetem Juriju]].
Na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta [[1816]] do leta [[1829]] župnik v [[Dolnji Senik|Dolnjem Seniku]].
Košič je avtor pokrajinske monografije ''O vendskih-totih na Madžarskem'' (''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'' [[1824]]-[[1828|28]]).<br>
Svojo prvo razpravo je Košič napisal v [[Madžarščina|madžarščini]]: ''Ali so na Madžarskem Vandali?'' (''Vannak e Magyar Országban Vandalusok?''). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na [[Madžarska|Madžarskem]] potomci Vandalov.<br>
„''O vendskih-totih na Madžarskekem''” je naprej objavil anonimno v časopisu '''Kedveskedő''' (''„Dobrikav”''), na [[Dunaj]]u, leta [[1824]]. Spis je ponatisnil [[János Csaplovics]] pod svojim imenom v peštanski reviji '''Tudmányos gyűjtemény''' (''Zbirka znanosti'') leta [[1828]]. Leta [[1829]] pa ga je objavil v [[Nemščina|nemškem prevodu]]. V [[Slovenščina|slovenščino]] je prevedel [[Madžarščina|madžarsko]] slovnico ([[1833]]).
 
Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]].<br>
Jožef Košič je prvi od slovenskih pisateljev na [[Madžarska|Madžarskem]] večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je vzel iz [[Štajerska (pokrajina)|štajerskega]] in [[kajkavščina|kajkavskega]] [[Hrvaščina|hrvaškega govora]]. Nove besede je tvoril tudi sam.<br>
Umrl je na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]], v 80 letu starosti. Na pokopališču ima grob, z nagrobnim kamnom in [[Madžarščina|madžarskim]] napisom.<br>
Zelo pomembni za ohranitev [[Slovenščina|slovenskega jezika]] in narodne zavestih [[Slovencev na Madžarskem|madžarskih Slovencev]] še danes.
 
[[Stanko Vraz]] z ostro satiro je v sonetu ''Hoj Košič!'' ošvrknil Košiča, za madžarske slovnice ''"na vandalszka vüszta"''. Ob koncu [[18. stoletje|18. stoletja]] se je začel prebujati madžarski nacionalizem, v okviru katerega so se pojavile težnje k asimiliaciji nemadžarskega prebivalstva (»madžarizaciji«), ampak je zmota, da Košič to je pomagal.
 
==Dela==