Odpre glavni meni

Spremembe

dodanih 4.442 zlogov, pred 8 leti
končano
{{v delu}}
{{Taksonomka
| name = Pipalkarji
'''Pipalkarji''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Chelicerata''') so ena glavnih skupin [[členonožci|členonožcev]], ki jo največkrat razvrščajo na ravni [[podred (biologija)|podreda]] in združuje [[razred (biologija)|razrede]] [[pajkovci|pajkovcev]] (Arachnida), [[praskrluparji|praskrluparjev]] (Merostomata) ter [[nogači|nogačev]] (Pycnogonida).
 
Pipalkarji so dobili ime po značilnosti, da so njihov prvi par [[okončina|okončin]] tik za [[usta|usti]] pipalke (''helicere''). Pri večini pipalkarjev so to drobne, kleščaste in nogam podobne strukture, ki sodelujejo pri hranjenju, le pri [[pajki]]h so preoblikovane v ostre ter votle [[strupnik]]e, ki jih žival zabode v plen in skoznje iztisne [[strup]]. TeloOd pipalkarjevostalih ječlenonožcev členjenose vločijo dvetudi glavnipo regijitem, glavoprsjeda innimajo zadek[[tipalnica|tipalnic]]. Pipalkam sledi par okončin, leki jim pravimo pedipalpi in imajo pri različnih pipalkarjih različne funkcije ([[pršicečutilo|čutilno]], imajo[[razmnoževanje|razmnoževalno]] toitd.). členjenostVečina napredstavnikov zunajima zabrisanoštiri inpare jenog.<ref njihovoname="invzoo">{{navedi teloknjigo na|author=Ruppert, prviE.E. pogledin enotnoBarnes, R.D. |year=1994 |title=Invertebrate Zoology |edition=6th Edition |publisher=Saunders College Publishing |isbn=0030266688 |cobiss=35352833}}</ref>
 
Telo pipalkarjev je členjeno v dve glavni regiji, glavoprsje in zadek, le [[pršice]] imajo to členjenost na zunaj zabrisano in je njihovo telo na prvi pogled enotno.<ref name="invzoo"/>
== Viri ==
 
* {{navedi knjigo |author=Ruppert, E.E. in Barnes, R.D. |year=1994 |title=Invertebrate Zoology |edition=6th Edition |publisher=Saunders College Publishing |isbn=0030266688 |cobiss=35352833}}
== Sistematika in evolucija ==
* {{navedi knjigo |author=Sket, Boris |authorlink=Boris Sket |coauthors=s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Tehniška založba Slovenije]] |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392}}
Izvor skupine in njen položaj znotraj členonožcev še nista povsem pojasnjena. V [[fosil]]nem zapisu pipalkarjev so velike luknje in uvrstitev različnih najdb, ki lahko bistveno spremeni »družinsko drevo«, je predmet debate med [[taksonomija|taksonomi]].
 
Najstarejši znani fosil, ki ga je možno nesporno uvrstiti med [[praskrluparji|praskrluparje]], s tem pa med pipalkarje, datirajo v pozni [[ordovicij]] pred 445 milijoni let. Odkrit je bil leta 2008 v [[Kanada|Kanadi]].<ref>{{navedi revijo | author=Rudkin, D.M.; Young, G.A.; Nowlan, G.S. | title=The Oldest Horseshoe Crab: a New Xiphosurid from Late Ordovician Konservat-Lagerstätten Deposits, Manitoba, Canada |journal=Palaeontology |volume=51 |issue=1 |date=januar 2008 |doi=10.1111/j.1475-4983.2007.00746.x |pages=1–9}}</ref> Zaenkrat še potekajo debate, ali [[rod (biologija)|rodova]] ''Fuxianhuia'' in ''Kodymirus'' (oba iz [[kambrij]]a) spadata med pipalkarje; če je kateri od teh bližnje soroden pipalkarjem, je luknja vsaj 43 milijonov let med najstarejšim znanim pipalkarjem in najbližjim sorodnikom skupine.<ref>{{navedi revijo| author=Wills, M.A. |title=How good is the fossil record of arthropods? An assessment using the stratigraphic congruence of cladograms |journal=Geological Journal |volume=36 |issue=3-4 |pages=187–210 |year=2001 |doi=10.1002/gj.882}}</ref>
 
<div style="float:right; width:auto; border:solid 1px silver; padding:2px; margin:2px">
<div style="width:auto; border:solid 1px silver; padding:5px">
{{clade
|label1=[[Arthropoda]]
|1={{clade
|1='''Chelicerata'''
|label2=[[Mandibulata]]
|2={{clade
|1=[[Crustacea]]
|2={{clade
|1=[[Trilobita]]
|label2=[[Tracheata]]
|2={{clade
|1=[[Hexapoda]]
|2=[[Myriapoda]]
}}
}}
}}
}}
}}
</div>»Tradicionalna« interpretacija [[filogenija|filogenije]] členonožcev<ref name="Jenner2006ChallengingReceivedWisdoms" /></div>»Tradicionalna« podoba »družinskega drevesa« členonožcev postavlja pipalkarje na bazo drevesa, kar pomeni, da so manj sorodni ostalim velikim skupinam ([[raki|rakom]], [[trokrparji|trokrparjem]], [[šesteronožni členonožci|šesteronožnim členonožcem]] in [[stonoge|stonogam]]) kot so si te skupine med seboj. Rezultati novejših [[kladistika|kladističnih]] analiz z upoštevanjem [[molekularna biologija|molekularnih]] znakov in [[razvojna biologija|razvojem]] [[živčevje|živčevja]] nakazujejo, da so pipalkarji najbolj sorodni stonogam, drugo ožje sorodno skupino pa tvorijo šesteronožni členonožci ter raki. Vendar pa te analize ne upoštevajo izumrlih skupin (predvsem trokrparjev); z upoštevanjem teh postane podoba drevesa sorodnosti bolj podobna »tradicionalni«.<ref name="Jenner2006ChallengingReceivedWisdoms">{{navedi revijo| author=Jenner, R.A. |title=Challenging received wisdoms: Some contributions of the new microscopy to the new animal phylogeny |journal=Integrative and Comparative Biology |volume=46 |issue=2 |year=2006 |pages=93–103 |doi=10.1093/icb/icj014}}</ref>
 
Tudi znotraj skupine so razmerja še negotova. Splošno sprejeto mnenje je, da so se pipalkarji razvili v morju in doživeli razmah s prehodom na kopno. »Primitivni« skupini praskrluparjev in nogačev sta morski, prav tako so v morju živeli trokrparji. Pajkovci, ki so daleč najštevilčnejši razred znotraj pipalkarjev, pa so skoraj izključno kopenski (z izjemo nekaj predstavnikov, ki so ponovno poselili vodne [[habitat (ekologija)|habitate]]). Problematičen je predvsem položaj [[ščipalcev]]; izumrl rod ''Proscorpius'' je očitno izvorno morski, saj imajo [[škrge]] in druge izvorne [[morfologija|morfološke]] znake, po drugi strani pa so ostanki zelo podobni današnjim ščipalcem. Če sodi rod med ščipalce, so ščipalci kot sekundarno kopenski pajkovci [[polifilija|polifiletska]] in s tem v sodobni filogenetski klasifikaciji neustrezna skupina.<ref>{{navedi revijo| author=Weygoldt, P. |title=Evolution and systematics of the Chelicerata |journal=Experimental and Applied Acarology |volume=22 |issue=2 |date=februar 1998 |pages=63–79 |doi=10.1023/A:1006037525704}}</ref>
 
== Sklici in opombe ==
{{opombe}}
 
== Zunanje povezave ==