Paulijevo izključitveno načelo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +ktgr
m pnp
Vrstica 1:
'''Páulijevo izključítveno načélo''' ali '''Páulijeva prepòved''' je [[kvantna mehanika|kvantnomehansko]] načelo, ki zagotavlja, da dva [[identičninerazločljiva delcidelca|identičnanerazločljiva]] [[fermion]]a ne moreta istočasno zasesti istega [[kvantno stanje|kvantnega stanja]], oziroma v [[atom]]u ne moreta imeti enakih vseh štirih [[kvantno število|kvantnih števil]] ''n'', ''l'', ''m<sub>l</sub>'', ''m<sub>s</sub>'' ([[lega|lege]], [[vrtilna količina|vrtilne količine]], [[masa|mase]], [[spin]]a). Pojem je uvedel [[Wolfgang Ernst Pauli]] leta [[1925]] in ga kasneje utemeljil po teoretični poti. Rečejo mu tudi »izključitveno načelo« ali »Paulijevo načelo«.
 
Paulijevo načelo velja le za fermione, [[osnovni delec|delce]], ki tvorijo antisimetrična kvantna stanja in imajo polovičen spin. Fermioni so [[proton]]i, [[nevtron]]i in [[elektron]]i - trije tipi osnovnih delcev, ki sestavljajo običajno [[snov]]. Paulijevo izključitveno načelo velja za mnogo različnih lastnosti snovi. Za delce kot sta [[foton]] in [[graviton]] Paulijevo izključitveno načelo ne velja, ker sta [[bozon]]a - tvorita simetrična kvantna stanja in imata [[celo število|celoštevilčni]] spin.
 
Na podlagi članka o identičnihnerazločljivih delcih lahko Paulijevo izključitveno načelo izpeljemo enostavno. Fermioni iste [[fizika osnovnih delcev|vrste]] tvorijo popolnoma antisimetrična stanja, kar v primeru dveh delcev pomeni:
 
: <math> |\psi \psi'\rangle = - |\psi'\psi\rangle \; . </math>