Liberalizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 56:
===Konflikti in obnova===
{{See also|Socialni liberalizem}}
[[Image:National-insurance-act-1911.jpg|thumb|200px|right|alt=Leaflet, titled "Dawn of hope," showing a sick man being attended to by a doctor, with the caption "Support the Liberal government in their policy of social reform". |[[Združeno kraljestvo|Britanska]] brošura [[Liberalna stranka (UK)|Liberalne stranke]], ki je izrazila podporo [[Nacionalni zakon o zavarovanju 1911|Nacionalnemu Zakonu o zdravstvenem zavarovanju iz leta 1911]]. Zakonodaja, ki je koristna za bolne in brezposelne delavce, je prispevala mejnik v razvoju [[Socialno varstvo|socialnega varstva]].]]
V 20. stoletju se je začela perilously za liberalizem. [[Prva svetovna vojna]] se je pokazala velik izziv za liberalne demokracije, ki je na koncu porazila diktatorske države [[Centralne sile|Centralnih sil]]. Vojna je prispevala k propadu starejših oblik vladavin, vključno z [[imperiji]] in [[Dinastija|dinastičnimi državami]]. Število republik v Evropi je doseglo 13 do konca vojne v primerjavi s samo tremi na začetku vojne leta 1914.<ref>Mazower, p. 3.</ref> Ta pojav je postal očiten v [[Ruski imperij|Rusiji]]. Pred vojno, se je ruska monarhija povsem opomogla od [[Rusko-Japonska vojna|izgub na Japonskem]] in političnem boju s [[Ustavno demokratska stranka|kadeti]], močnem liberalnem bloku v [[Duma|Dumi]]. Soočanje z velikim pomanjkanjem osnovnih potrebščin je pripeljalo do [[Februarska revolucija|širokih nemirov v začetku leta 1917]], [[Nikolaj II Rusija|car Nikolaj II]] je bil odstavlejn v marcu, po treh stoletjih [[House of Romanov|Romanove vladavine]] in omogočila liberalcem razglasitev republike. Pod negotovim vodstvom [[Alexander Kerenski|Alexandra Kerenskega]] je [[Ruska začasna vlada|Začasna vlada]] slabo upravljala nadaljnje sodelovanje Rusije v vojni jeznih odzivov [[Petrogradski Sovjeti|Petrograjskih delavcev]], ki so se pomikali vse bolj v levo. [[Boljševiki]], [[Komunizem|komunistična]] skupina pod vodstvom [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]], izkoristili politično priložnost iz te zmešnjave in začeli [[Oktobrska revolucija|Drugo revolucijo]] v Rusiji še v istem letu. Komunistična zmaga je predstavljala velik izziv za liberalizem, ker je pripeljalo do rasti totalitarnih režimov, ki so se zaradi gospodarskih težav, ki so pretresli zahodni svet leta 1930, izkazali še bolj uničujoči.
Velika depresija je korenito spremenila liberalni svet. Prišlo je do zasnutka novega liberalizma v času prve svetovne vojne, vendar pa se je [[Socialni liberalizem|moderne liberalizem]] popolnoma izprsil leta 1930 kot odgovor na depresijo, ki je navdihnila [[John Maynard Keynes]] za revolucijo na področju ekonomije. [[Klasični liberalizem|Klasični liberalci]], kot so ekonomist [[Ludwig von Mises]], ki je podpiral predvsem [[prosti trg]], so bile optimalne gospodarske enote lahko učinkovito dodeljevanje sredstev, ki so v daljšem časovnem obdobju, z drugimi besedami, ki so prispevale k [[polni zaposlitvi]] in ekonomski varnosti.<ref>Shaw, pp. 2–3.</ref> Keynes je napadel [[Klasična ekonomija|klasično ekonomijo]] in njene privržence z utemeljitvijo, da popolnoma prosti trgi niso idealni in da je v težkih gospodarskih razmerah potrebno posredovanje in naložbe s strani države. Če na trgu ni ustrezno dodeljenih sredstva, mora vladni ukrep spodbudili gospodarstvo, dokler ne bi zasebna sredstva, ki izhajajo začeli znova, "prime črpalka" vrste strategije, namenjenih za povečanje [[Industrijska proizvodnja|industrijski proizvodnje]].<ref>Colton and Palmer, p. 808.</ref>
Socialno liberalni program, ki se je začel z [[Franklin Delano Roosevelt|predsednikom Rooseveltom]] v Združenih državah Amerike, [[New Deal]], se je izkazal za zelo priljubljen pri ameriški javnosti.<ref>Whitfield, p. 485. ''Preden Franklinom D. Rooseveltom ni noben politik dobil tako priljublje odobritve za program reform, ki so prinesele tako sistematičen zaključek drastičnih strukturnih sprememb v industriji in družbi. Socialni liberalizem, ki ga narekuje notranja politika iz New Deal-a v 1960, označila mejo državne socialne dejavnosti, kot je določena in omejena z individualističnimi političnimi kulturami v ZDA.''</ref> Leta 1933, ko je Roosevelt prišel v pisarno, je [[Brezposelnost|stopnja brezposelnosti]] znašala približno 25 odstotkov.<ref> Auerbach in Kotlikoff,. p. 299.</ref> Velikost gospodarstva, merjena z [[ukrepe nacionalnega dohodka in proizvodnje| bruto nacionalnim proizvodom]], je padla na polovično vrednost, ki jo je imela začetku leta 1929 <ref> Dobson,. p. 264.</ref> Volilne zmage Roosevelta in [[Demokratska stranka (ZDA)|demokratov]] pripeljala do ogromne porabe primanjkljaja in programa javnih del. Kljub temu je do leta 1935 stopnja brezposelnosti padla na le okrog 20 odstotkov. Dodatna državna poraba in gigantski program javnih del sprožen do druge svetovne vojne, je sčasoma potegnil ZDA iz velike depresije. Od leta 1940 do 1941, se je javna poraba povečala za 59 odstotkov, [[ukrepe nacionalnega dohodka in proizvodnja|bruto domačega proizvoda]] se je pvečal za 17 odstotkov, brezposelnost je padla pod 10 odstotkov prvič po letu 1929.<ref>Knoop, p. 151.</ref> Do 1945, ko je velika javnofinančne porabe, [[Javni dolg|Javni dolg]] znašal neverjetnih 120 odstotkov BDP, vendar je stopnja brezposelnosti vseeno bila učinkovito odpravljena.<ref>Rivlin, p. 53.</ref> Večina držav, ki so se vlekle iz velike depresije so to storile s primanjkljajem [[porabe]] in močna intervencije s strani države.
==Filozofija==
| |||