m
→Vzpon
m (r2.5.2) (robot Dodajanje: da:Volgabulgarske rige) |
m (→Vzpon) |
||
==Vzpon==
[[Slika:Kievan Rus in 1237 (fi).svg|thumb|250px|left|Kijevska Rusija in Volška Bolgarija leta 1237]]
Večji del prebivalstva Povolžja so sestavljala turška plemena, med katerimi so bili Bolgari,
Med vladanjem Almiša v zgodnjem 10. stoletju je državna veroizpoved postal [[islam]]. V državo je leta 922/923 je kot odposlanec [[Abasidski kalifat|abasidskega]] [[kalif]]a al-Muktadirja obiskal [[Ahmed ibn Fadlan|Ibn Fadlan]]. Njegova naloga je bila navezati stike med državama, pripeljati sodnike (kadije) in učitelje islamskega šeriatskega prava in pomagati pri gradnji utrdb in [[mošeja|mošej]].<ref>[http://www.nordicway.com/search/Vikings%20in%20the%20East.htm Vikings in the East, Amazing Eyewitness Accounts]</ref> [[Tengriizem]] se je kljub uvedbi islama še vedno prakticiral.
Volška Bolgarija je obvladovava srednji tok reke Volge, zato je pred [[križarske vojne|križarskimi vojnami]] obvladovala tudi večino trgovine med [[Evropa|Evropo]] in [[Azija|Azijo]]. Po križarskih vojnah so se med vzhodom in zahodom vzpostavile bolj prehodne trgovske poti. Prestolnica Bolgar je bila cvetoče mesto, ki je po velikosti in bogastvu lahko tekmovalo z največjimi središči islamskega sveta. Glavni bolgarski trgovski partnerji so bili [[Vikingi]], Bjarmija na južni obali [[Belo morje|Belega morja]] in v porečju Severne Dvine, Jugra med reko Pečoro in severnim [[Ural]]om ter Nenci. Njihova trgovina je segala do [[Bagdad]]a in [[Konstantinopel|Konstantinopla]] na jugu in do zahodne Evrope do [[Kitajska|Kitajske]] na vzhodu.
Druga večja mesta so bila Biljar (Bilär),
Edina vojaška sila, ki je ogrožala Volško Bolgarijo, so bile ruske kneževine na zahodu. Rusi so v 11.stoletju večkrat opustošili Bolgarijo, na prehodu 12. v 13. stoletje pa so vladarji Vladimira, predvsem Andrej Pobožni in Vsevolod III., v strahu pred napadom z vzhoda sistematično ropali bolgarska mesta. Bolgari so zaradi strahu pred slovanskimi pritiski preselili prestonico iz Bolgarja v Biljar.
|