Popularna literatura: razlika med redakcijama

odstranjenih 81 zlogov ,  pred 10 leti
brez povzetka urejanja
(Nova stran z vsebino: '''Popularna literatura''' je ime za literaturo, namenjeno množičnemu konzumu. ==Kaj zajema sodobna slovenska popularna/žanrska literatura== Če želimo vedeti, kaj pomen...)
 
'''Popularna literatura''' je ime za literaturo, namenjeno množičnemu konzumu.
 
== Kaj zajema sodobna slovenska popularna/žanrska literatura ==
 
Če želimo vedeti, kaj pomeni biti popularen na slovenski knjižni sceni, moramo slediti po tistem elementu iz definicije, ki se ga da kvantitativno določiti, to je po njeni množičnosti. Seznami najbolj izposojanih del in avtorjev v letu 2010 naj bi pokazali, kaj ima status sodobne slovenske popularne literature. Izposoja je boljši pokazatelj kot prodaja, saj so pri izposoji številke večje in torej statistično relevantnejše; [[Slovenci]] so po izposoji v evropskem vrhu, po kupovanju knjig pa na evropskem dnu.
 
Gre za tri vrste knjig, ki so bile v letu 2010 v Sloveniji najbolj izposojane: mladinske knjige, svetovna in domača klasika za šolsko berilo ter prevedeni ljubezenski romani. Zares popularni so le slednji, ker po njih posegajo bralci iz lastnega interesa; po slovenskih romanih je bralsko povpraševanje nekajkrat manjše kot po tujih.
* [[Svetlana Makarovič]]
 
Zanimivo je dejstvo, da domačih avtorjev, ki bi ne bili obvezno ali polobvezno šolsko berilo, med prvimi stotimi naslovi ni. Edina izjema je s [[kresnik|kresnikom]] nagrajeni [[roman]] ''[[Čefurji raus!]]'' [[Goran Vojnović|Gorana Vojnovića]], ki je z izposojo med 6500 in 7000 že dve leti zapored na 11. oz. 9. mestu.
 
=== Najbolj izposojane domače knjige za odrasle ===
 
Če upoštevamo seznam, ki ne vsebuje imen tujih in mrtvih avtorjev, tudi tu na prvih mestih prevladujejo otroški in mladinski avtorji in nagovarjajo k izenačevanju mladinske in popularne literature. Ko pa se ozremo za tistimi, ki pišejo tudi za odrasle, najdemo na vrhu [[Desa Muck|Deso Muck]], [[Ivan Sivec|Ivana Sivca]] in [[Bogdan Novak|Bogdana Novaka]]. Prvo ime, ki z mladino nima več nobene veze, najdemo šele na 15. mestu, to je [[Darja Hočevar]], ki piše pod [[psevdonim|psevdonimom]] [[Stella Noris]]. Piše [[ljubezenska kriminalka|ljubezenske kriminalke]] ''Ljubezen z neznanko, Noro zaljubljena, Ljubosumje ne umre, Noč in megla, Skrivnostno izginotja'' in [[romanca|romance]] ''Ranjeno srce, Grenko spoznanje ...'' Še nižje na lestvici najdemo [[Romana Berni|Romano Berni]] z naslovi ''Ljubezen ni le beseda, Zmaga srca, Zmota, Poredni dekleti, Zmota, Ljubim te, skrivnostno dekle'' ..., [[Aksinja Kermauner|Aksinjo Kermauner]] s knjigo ''Smaragdna obzorja: Tanjin ladijski dnevnik'', [[Maša Modic|Mašo Modic]] in [[Azra Širovnik|Azro Širovnik]] z besediloma ''Na hrbtu črnega žrebca, Tašča.''
To so leposlovne knjige, po katerih posegajo bralci sami, šola jih kvečjemu odsvetuje, njihov bralski sloves oblikujejo hvaležni bralci in ga ustno sporočajo naprej. Tako si popularno literaturo zares predstavljamo: kot knjige, ki jih ljudje berejo množično iz lastnega interesa.
 
=== Branost kresnikovih nominirancev in nagrajencev leta 2010 ===
 
Izposoja posameznega popularnega romana je primerljiva z izposojo lanskega s [[kresnik|kresnikom]] nagrajenega romana, ki pa jo je spodbujala podjetna medijska promocija. Izjema je izstopajoči ''[[Čefurji raus!]]'' [[Goran Vojnović|Gorana Vojnoviča]] z 1000 do 2400 izvodov. Nagrajeni roman ''[[Svinjske nogice]]'' [[Tadej Golob|Tadeja Goloba]] je imel 1750 bralcev, drugi kresnikovci so ostali zadaj: ''Ljubezen je v zraku'' [[Janij Virk|Janija Virka]] (1058 izvodov), ''Opazovalec'' [[Evald Flisar|Evalda Flisarja]] (936 izvodov)in ''Lahko'' [[Andrej Skubic|Andreja Skubica]] (450 izvodov).
 
Tudi ko rangiramo avtorje glede na branost njihovega celotnega opusa, se letošnji nominiranci ne prebijejo na vidna mesta. Naprej se je uspelo preriniti le starim kresnikovcem [[Feri Lainšček|Lainščku]], [[Goran Vojnović|Vojnoviću]] in [[Drago Jančar|Jančarju]].
Ob primerjavi s kresnikovci je potrebno dodati, da popularno literaturo določata poleg branosti do neke mere še ženski spol avtorjev (med kresnikovci žensk ni) in dovolj obsežen in v zavesti bralcev kontinuirano prisoten opus prepoznavne avtorske blagovne znamke.
 
=== Literarna kvaliteta : popularnost ===
 
Pomembno je, komu je knjiga namenjena in za kakšen namen. Del, ki izhajajo pri založbah, prepoznavnih po uredniškem zavzemanju za umetniško produkcijo, ki na tiskovnih konferencah skrbijo za kritiške recenzije, in avtorjev, ki v medijih prisegajo na literarno kvaliteto in tekmujejo za literarne nagrade, bralci ne iščejo pod nalepko popularna literatura. Merila literarne kvalitete so jezikovni [[artizem]], kompleksnost in aktualnost sporočila, pomenska polifonija, interpretabilnost besedila, avtorjev dialog s svetovno in domačo literarno tradicijo, ocene v časopisju, subvencije, nagrade, vpis v literarno zgodovino ...
Popularna literatura pa nastaja zgolj z razvedrilnim namenom (tolažba, spodbuda, opoj, eskapizem, konformizem …), kar bralci hitro prepoznajo po založbi, imenu avtorice, knjižni opremi in ljudskem glasu. Poleg razvedrilnega namena, blagovne znamke založnika in avtorja je pomembno merilo popularnosti tudi branost. Popularna literatura ne računa na subvencije, pozitivne kritike, nagrade, kanonizacijo in na vpis v literarno zgodovino, ampak samo na zadovoljno nestremljivo bralko, ki z rednim plačevanjem knjižnične vpisnine omogoča delovanje literarnega sistema.
 
== Glej tudi ==
*[[trivialna literatura]]
*[[žanrska literatura]]
134

urejanj