|
'''Staranje''' (s tujko '''senescenca''', iz [[latinščina|latinske]] besede ''senex'' - »starec« oz. »starost«) je [[biologija|biološki]] proces, ki se odraža kot postopno slabšanje [[fiziologija|fizioloških]] funkcij [[organizem|organizma]], kar zmanjšuje njegovo sposobnost vzdrževanja [[homeostaza|ravnovesja]] v telesu, s tem pa povečuje občutljivost na spremembe. Gre za kompleksen in še ne povsem razumljen splet pojavov, ki vplivajo na organizem v odrasli dobi življenja in se na koncu zaključijo s [[smrt]]jo.
'''E-knjiga''', '''elektronska knjiga''' ali '''digitalna knjiga''' je [[knjiga|knjižna]] publikacija, izdana v [[digitalni zapis|digitalni]] obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige. Publikacija je tako namesto v fizični obliki dostopna s pomočjo [[računalnik|računalniške]] naprave in se bralcu izpisuje na [[monitor|zaslonu]], danes dostopna tehnologija pa računalnikom omogoča tudi branje takega besedila s pomočjo sintetizatorja govora. Distribucija elektronskih knjig poteka prav tako elektronsko, prek različnih prenosnih elektronskih medijev ali [[splet|svetovnega spleta]].
<!-- [[Kategorija:Biološki procesi]] -->
Obstaja mnogo formatov, ki se uporabljajo za zapis knjig v elektronski obliki, od navadnih tekstovnih datotek v standardu [[ASCII]] do različnih [[Odprti standard|odprtih]] ali lastniških standardov. Enoten standard ne obstaja.
{{Link GA|ru}}
Elektronske knjige imajo trenutno napram klasičnim več prednosti, pa tudi slabosti. [[Pomnilnik]] sodobne prenosne naprave za branje lahko shrani nekaj tisoč knjig, kar olajša rokovanje z zbirko (na primer na potovanju ali podobnih situacijah, kjer sta prostor in teža omejena). Nakup knjige bralec opravi prek spleta ali si praktično brezplačno naloži delo, katerega avtorske pravice so že potekle, kar je priročneje kot če bi moral iti v [[knjigarna|knjigarno]] ali [[knjižnica|knjižnico]]. Namenski bralniki e-knjig so zaenkrat še nekoliko okorni in omejeno uporabni, vendar je tehnološki napredek na tem področju bliskovit.
{{Link FA|uk}}
[[ar:هرم (فيزيولوجيا)]]
S stališča industrije se izpostavlja predvsem pretres, ki ga nov način distribucije povzroča v klasičnih založniških modelih, ki se razlikujejo od države do države oz. od kulture do kulture.<ref>http://mdn.mainichi.jp/perspectives/times/news/20110305p2a00m0na005000c.html</ref> Ker je področje še novo in neuveljavljeno, še ni vzpostavljenih standardov in poslovnih praks. Skrbi povzroča tudi piratstvo oz. nelegalno kopiranje in deljenje vsebin.<ref>http://publishingperspectives.com/2009/11/spains-e-book-business-stuck-in-beta/</ref> V ta namen so veliki založniki ustvarili več shem za [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]], ki določajo, kaj lahko bralec s kupljeno e-knjigo počne. Te sheme so lahko bistveno bolj restriktivne kot v primeru distribucije fizičnih izvodov knjige, saj na primer omejujejo pravico do posoje knjig, ki je pri papirnatih knjigah samoumevna. Odnos med ponudnikom in kupcem je tako bolj podoben ureditvi na trgu [[programska oprema|programske opreme]], kjer kupec z nakupom licence dobi le pravico do ''uporabe'' ustvarjalnega dela pod pogoji, ki jih določi prodajalec. To daje založnikom in trgovcem bistveno več nadzora ter odpira možnost [[cenzura|cenzure]]. V odmevnem primeru leta 2009 je spletni trgovec [[Amazon.com]] na daljavo izbrisal kupljene izvode romana ''[[1984 (roman)|1984]]'' z elektronskih bralnikov strank in jim povrnil kupnino brez predhodnega pojasnila.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fsf.org/news/amazon-apologizes|title=Amazon's CEO Jeff Bezos apologizes for Kindle ebook deletion. Free Software Foundation calls upon Amazon to free the ebook reader.|date=23.6.2009|author=[[Free Software Foundation]]}}</ref> Dodatna težava je odsotnost enotnega standarda, posledica česar je nezdružljivost shem upravljanja pravic digitalnih vsebin glavnih ponudnikov - zaščitene datoteke z e-knjigami, kupljene pri enem ponudniku, je mogoče brez nelegalnih posegov brati samo z napravo, ki jo ta ponudnik podpira.
[[de:Biogerontologie]]
== Zgodovina ==
[[es:Envejecimiento]]
O vprašanju, katera je bila prva e-knjiga na svetu, ni enotnega mnenja, za pionirja na tem področju pa se pogosto navaja [[Projekt Gutenberg]],<ref>http://www.guardian.co.uk/books/2002/jan/03/ebooks.technology</ref> v sklopu katerega je bila leta 1971 digitalizirana prva publikacija - [[Deklaracija neodvisnosti ZDA]]. V naslednjih desetletjih je področje počasi rastlo. Nastalo je še več zbirk gradiv v [[javna last|javni lasti]], med njimi [[Wikivir]] [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]], kot način distribucije novih del pa so e-knjige uporabljali predvsem na specializiranih področjih (npr. za priročnike v [[računalništvo|računalništvu]]).
[[es:Envejecimiento humano]]
[[fr:Sénescence]]
To se je pričelo spreminjati konec [[1990.]] let, ko so na tržišče prišle prve namenske naprave - bralniki elektronskih knjig.<ref>http://web.archive.org/web/20000208053039/www.businessweek.com/1998/46/b3604010.htm</ref> Hkrati je razmah interneta spodbudil vidnejše ustvarjalce da so pričeli eksperimentirati z alternativnimi načini distribucije svojih del, ki jih internet omogoča. Med prvimi je bil [[Stephen King]], ki je leta 1999 s pomočjo založbe izdal [[novela|novelo]] ''Riding the Bullet'' izključno v elektronski obliki za distribucijo prek [[splet]]a.<ref name="King">http://partners.nytimes.com/library/magazine/home/20000813mag-king.html?scp=10&sq=riding%20the%20bullet&st=cse</ref> Opogumljen z uspehom - prodanih je bilo pol milijona izvodov - je naslednje leto izvedel še drznejši eksperiment: popolnoma je obšel založbo in svojo naslednjo novelo ''The Plant'' ponudil za [[odjemanje]] prek svoje spletne strani po poglavjih. Obljubil je, da bo napisal in na enak način objavil naslednje poglavje, če bo delež ljudi, ki so plačali ceno enega [[ameriški dolar|dolarja]] za prenos, presegel 75{{nbsp}}% (ne glede na absolutno število).<ref name="King"/> Delež po nekaj poglavjih padel na približno 50{{nbsp}}% in novela ostaja nedokončana do danes.<ref>{{navedi novice|url=http://www.wired.com/culture/lifestyle/news/2000/11/40356 |title=Stephen King's 'Plant' Uprooted |author=Rose, M.J. |work=Wired |accessdate=21.3.2011}}</ref>
[[ja:老化]]
Na račun dostopnejše tehnologije se od konca [[2000.]] let v angleško govorečem svetu dogaja eksploziven razmah tovrstnih publikacij, ki so jih sprejeli tudi veliki založniki in preostanek industrije. Po podatkih Združenja ameriških založnikov za januar 2011 je prodaja e-knjig narasla za 118 % napram januarju 2010.<ref>http://www.publishers.org/main/PressCenter/Archicves/2011_March/January2011StatsPressRelease.htm</ref> Februarja tega leta so uredniki časopisa ''[[New York Times]]'' pričeli e-knjige vključevati v svoj vplivni seznam uspešnic.<ref>http://www.publishersweekly.com/pw/by-topic/industry-news/publishing-and-marketing/article/46005-the-times-unveils-e-book-bestsellers-combined-lists.html</ref> Spletni trgovec [[Amazon.com]] je že julija 2010 objavil, da je prodaja e-knjig presegla prodajo tiskanih,<ref>http://www.nytimes.com/2010/07/20/technology/20kindle.html?_r=1</ref> konec tistega meseca je [[roman]] švedskega pisatelja [[Stieg Larsson|Stiega Larssona]] ''[[Dekle z zmajskim tatujem]]'' postal prva e-knjiga z več kot milijon prodanimi izvodi.<ref>http://www.pcworld.com/article/202316/first_ebook_hits_a_million_sales.html</ref>
[[pl:Proces starzenia się]]
[[pt:Senescência celular]]
=== Elektronske knjige v Sloveniji ===
[[qu:Machuyay]]
Omenjeni trendi se z nekaj zamika in v manjši meri odražajo tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Od sredine 1990. let je dostopna zbirka slovenskih leposlovnih del, ki jo vzdržuje literarni zgodovinar [[Miran Hladnik]]. Leta 2000 je švedski esperantist in tipograf slovenskega rodu [[Franko Luin]] ustvaril servis BESeDA, virtualno knjižnico digitaliziranih del slovenskih avtorjev, ki danes vsebuje okrog 300 del, tudi novejših izdaj.<ref>{{navedi novice |author=Lotrič, Tatjana |title=Kdo bo podedoval 300 slovenskih e-knjig |date=20.1.2006 |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Sledili so projekti, kot so [[Digitalna knjižnica Slovenije]], knjižnica [[Nova beseda]], slovenska različica projekta Wikivir in drugi. Prvi slovenski avtorji, ki so preizkušali novi model distribucije, so svoja dela ponudili brezplačno. Za prvega velja [[Mitja Peruš]], ki je leta 2000 na ta način s pomočjo založbe [[DZS]] izdal strokovno delo ''Biomreže, mišljenje in zavest''; knjiga je bila šele kasneje izdana tudi v papirni obliki.<ref>http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CIUMQ0F&id=8726fa36-03c6-49e9-9023-502c8b4256b9&type=PDF</ref> Sledil mu je [[Miha Mazzini]] s prvo e-knjigo sodobnega [[leposlovje|leposlovja]] - leta 2002 je javno ponudil elektronsko različico svojega romana ''[[Drobtinice (roman)|Drobtinice]]''.<ref>http://www.mojmikro.si/v_srediscu/podrobneje_o/kaj_so_elektronske_knjige</ref> Leta 2008 je podjetje [[ČZP Večer]] odprlo prvo elektronsko knjigarno z deli domačih in tujih avtorjev v slovenščini.<ref>http://www.delo.si/clanek/69164</ref>
[[ru:Старение (биология)]]
[[sr:биолошко старење]]
== Sklici in opombe ==
[[uk:Старіння]]
{{Opombe|2}}
[[vi:Lão hoá]]
== Nadaljnje branje ==
* Hladnik, Miran. [http://lit.ijs.si/smarjeske.html Slovenska literatura in literarna veda na internetu]
* Hladnik, Miran. [http://lit.ijs.si/zaeknjigo.html#7 Za elektronsko knjigo]
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Electronic books|elektronske knjige}}
* {{BesediloWV|Glavna stran}}
* [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/sl.html Slovensko leposlovje na spletu] - baza podatkov
<!--
[[Kategorija:Knjige]]
[[Kategorija:Elektronsko založništvo]]
-->
[[ar:كتاب إلكتروني]]
[[az:Elektron kitab (sənəd)]]
[[bs:E-knjiga]]
[[ca:Llibre electrònic]]
[[cs:Ebook]]
[[da:E-bog]]
[[de:E-Book]]
[[et:E-raamat]]
[[el:Ηλεκτρονικό βιβλίο]]
[[es:Libro electrónico]]
[[eo:E-libro]]
[[eu:E-liburu]]
[[fa:کتاب الکترونیکی]]
[[fr:Livre électronique]]
[[gl:Libro electrónico]]
[[hi:ई-पुस्तक]]
[[hr:E-knjiga]]
[[id:Buku elektronik]]
[[it:EBook]]
[[he:ספר אלקטרוני]]
[[ku:E-pirtûk]]
[[lv:Elektroniskā grāmata]]
[[hu:E-könyv]]
[[mk:Е-книга]]
[[ml:ഇ ബുക്ക്]]
[[ms:E-buku]]
[[nl:E-boek]]
[[ja:電子書籍]]
[[no:E-bok]]
[[pl:E-book]]
[[pt:Livro digital]]
[[ru:Электронная книга (устройство)]]
[[simple:E-book]]
[[sk:Elektronická kniha]]
[[sr:Електронска књига]]
[[fi:Sähkökirja]]
[[sv:E-bok]]
[[ta:மின்னூல்]]
[[th:หนังสืออิเล็กทรอนิกส์]]
[[tg:Китоби электронӣ]]
[[tr:E-kitap]]
[[uk:Електронна книга]]
[[ur:برقی کتاب]]
[[vi:Sách điện tử]]
[[yi:עלעקטראנישער בוך]]
| 