Dühovni Áldovi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Dühovni Áldovi''' tudi '''Dühovni Áldov''' ''(Duševni blagoslovi)'' je molitvenik [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanskih]] [[Slovenci|Slovencev]] v [[Slovenska krajina (Madžarska)|Slovenski krajini]] na [[Madžarska|Ogrskem]] iz leta [[1829]]. Avtor je pastor [[Hodoš]]a, [[Juri Cipot]] ''(Czipott Gyürji).'' ▼
{{Infopolje Knjiga
| name = Dühovni Áldovi
| title_orig =
| translator =
| image = [[Slika:Duhovni Aldovi (1829).JPG|200px]]
| image_caption = Prva izdaja Dühovnih Áldov
| author = [[Juri Cipot]]
| illustrator =
| cover_artist =
| country = [[Madžarska|Ogrska]], [[Slovenska krajina (Ogrska)|Slovenska krajina]]
| language = [[prekmurščina]]
| series =
| genre = [[evangeličanska Cerkev|evangeličanski]] [[molitvenik]]
| publisher = v [[Sombotel]]u, pri [[Ferenc Perger|Ferencu Pergerju]]
| release_date = [[1829]]
| english_release_date =
| media_type =
| pages =
| isbn =
| preceded_by =
| followed_by =
}}
▲'''Dühovni Áldovi''' tudi '''Dühovni Áldov''' ''(Duševni blagoslovi)'' je drugi molitvenik [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanskih]] [[Slovenci|Slovencev]] v [[Slovenska krajina (Madžarska)|Slovenski krajini]] na [[Madžarska|
== Zgodovina knjige ==
Evangeličani so bili prvi, ki so izdali tiskano knjigo v [[prekmurščina|prekmurščini]] in so prevedli [[Sveto pismo]], ampak najprej so [[Rimskokatoliška cerkev|katoličani]] pripravljali molitvenik v njihovem maternem jeziku.<br>
Verjetno, da je Cipot vzemal podložek iz dele [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]] [[Molitvena kniga|Knige molitvene]]. To kaže naslov molitvenika: ''Dühovni Áldovi ali molitvene knige.'' Nekoč Küzmič je tudi analiziral, evangeličani kako pišejo njihove knjige. V prvih prekmurskih knjigah tudi so bili molitvi, ampak niso tvorili samostojena dela. Druga Cipotova vira sta bila ''[[Nouvi Zákon]]'' [[Števan Küzmič|Števan Küzmiča]] in [[Nouvi Gráduval]] [[Miháo Bakoš|Miháová Bakoša]]. Verjetno Cipot z izrazom ''vszaki knig'' ni mislil prav na vse knjige, kajti do njegovega molitvenika so prekmurski evangeličanski pisatelju lahko pri bogoslužju poslušali Nouvi Zákon in prepavili i Nouvega Gráduvala ter [[Krscsanszke nôve peszmene knige|Krscsanszkih nôvih peszmenih knig]] [[Miháo Barla|Miháova Barle]], si ob bedenju pri mrtvih pomagali s Sijartovimi Mrtvecsnimi peszmimi in s Sijartovim molitvenikom ''Molitvi na ſztári ſzlovenſzki jezik'' (primerek ni v razvidu iz prve izdaje, samo iz drugih), da vrste katekizmov in abecednikov v verskih šolah niti ne omenjamo. Verjetno bolj mislil na raznovrstne knjige in v tej raznovrstnosti prav na širše dostopne molitvenike. Tukaj je res zevala praznina in tukaj je bilo njegovo detektiranje pomanjkanja točno, o čemer priča tudi dejstvo, da je bilo njegovo delo pozneje še nekajkrat ponatisnjen.
Dühovni Áldovi najprej je izhajala v tiskarni [[Ferenc Perger|Ferenca Pergerja]] v [[Sombotel]]u z naslovom: ''Dühovni Áldovi ali molitvene knige Krszcseníkom na szrdcza i dúse opravo i obeszeljávanje vu tú'zni 'zitka vöraj Szprávlene po Czipott Gyürji Evangelitsánszke Hodoske Fare Dühovniki V-Szombatheli z-Perger Ferentza píszkmi 1829.''
=== Izdaje molitvenika ===
Leta [[1889]] so tiskali drugo izdajo molitvenika v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] pri tiskarni [[Béla Árvai|Béle Árvai]] ''(Dühovni Áldovi ali molitvene knige Krszcseníkom na szrdcz ai dúse opravo i obeszeljávanye vu tú'zni 'zitka vöraj. Szprávlene po Czipott Gyürji, evangelitsánszke Hodoske fare dühovniki.)'' Cipotov sin [[Rudolf Cipot]] tudi je bil duhovnik in pisatelj in ne izključeno, da on je pripravil drugo izdajo. Druga izdaja ima ilustracije, ki so tudi izhajale v drugih izdajah.<br>
Kasneje dvanajst let tudi Árvai je izdajal tretjo izdajo [[1901]]. Tedaj s takšnim naslovom je izhajal, da: ''Dühovni Áldov ali molitvene knige Krszcseníkom na szrdcz ali düse ôpravo i obeszeljávanjye vu tú'zni z'itka vöraj.''
[[Ernő Balkányi]] v [[Lendava|Lendavi]] in Murski Soboti je tiskal četrto izdajo [[1912]]: ''Dühovni Áldov ali molitvene knige Krszcsenikom na szrdcz ali düse opravo i obeszeljávanye vu túz'ni z'tka vöraj.''<br>
Zadnjo izdajo je izhajal v Soboti [[1922]]: ''Dűhovni Áldov ali molitvene knige Krsztseníkom na szrdc ali dűse oupravo i obeszeljávanye vu túzsni zsitka vöraj.'' Tiskar: ''Stampane v „Prekmurszkoj Stampariji” v Murszkoj Szoboti, 1922.''
== Jezik in vsebino ==
V molitveniku samo molitvi lahko beremo in nima pesme kot molitvenik Küzmiča. Cipot ni je prevel osnovne molitve kot [[Oče naš]]. Zaščitnik knjige je napisal [[Puconci|puconski]] [[duhovnik]] [[Franc Berke]] v [[madžarščina|madžarščini]], ki je bil cenzor v Slovenski krajini. Berke tako omeni, da molitvenik je nastajal za ''Vandalskega naroda'' (Az Vandalus Nemzetnek). Vandali so bili Slovenci na Madžarskem v tistem času. V drugi izdaji zaščitnica to piše, da knjiga je nastajala za ''Vendskega naroda'' (A vend Nemzetnek). Tedaj iz političnega vzroka zoveli so tako Slovence, da ''Vendi'' (Vendek).
Razvidno, da je tudi je vir bil Cipota pesmarico [[Miháo Barla|Miháova Barle]]: ''[[Ditomszke, verszuske i molitvene kni'zicze]]'' ([[1823]]). Barla tudi rabi namesto dvoglasnikov črke ''ê'' in ''ô,'' ter podobno piše črke, kot ''ts,'' kateri je ''č.''<br>
Nekaj besed Cipot ne tako pisal, kak tedajšnji knjižni jezik, temveč v svojem [[Černelavci|černelavskem]] narečju (ki spada na [[Ravensko|Ravenskem]]), napr.: ''ütro'' (knjiž. prek.: ''jütro,'' slov.: ''jutro''). Obliko ''ütro'' tudi je rabil [[Števan Küzmič]] v njegovih delah.
Zanimivo je, da zadnja izdaja ne vsebuje ''ê'' in ''ô'' črka, temveč izpiše dvoglasnike: ''Hodi Jezus tí gouszt nas boj i blagoszlovi nam dár tvoj!'' Druge izdaje imajo cerkvene pesmi, tačas tiste Cipot ne pisal v originalni deli.
Dühovni Áldovi je tudi del standardizacije prekmurščine, obenem zavaroval lastni molitvenik za evangeličanske Slovence na Madžarskem.
{{Navedek|'''Predgovor.'''<br>
Csloveka náj véksi czíl na etom szvejti je ta krsztcsánszka popolnoszt, i 'z nyôv vküphodécse blá'zensztvo. Vnoge prílike pelajo do toga czíla. Med temi, stímam, je nej ta náj ménsa, hasznovite pobo'zne Knige; i med temi szo pá te molitvene Knige náj prednyesega réda. Tô je to prvo, ka je zrok daló na eti Knígicz szpíszanye.
Zmenkanye vszáksi Knig med Szloveni je tak veliko, kaj, ki vecs jezika nezna, szebé nikak ne more oprávlati, nej pri gresnom sztopáji pobátriviti, nej pri 'zalosztnom vdárczi obeszeliti, nej vu szrcza pobo'znoj 'zelnoszti sze Bogi pomilíti. Eti je tak tüdi potrebno bilo zmocsti. – Pri czelom deli szem na to gledocs sze tak dr'zao, i czílao, naj, kak je náj bole mogocse, szrdcza potrebcsinam odgovoriti morem, i kak stímam, tüdi vszáki cslovek náide vretino, sz-stere, csi li scsé, lehko zajímle.
Moje szrcsno 'zelênye je tô: da bi sz-tém málim áldovom, steroga szem ovo! zdaj moja dráge Domovine oltár doli djáo, hasznoti mogao; i csi sze szamo pri nísteri szrdczáj tô zadobí – plácsani je moj szrcsen trűd. Szám Bog dáj í eti szvojo pomôcs i miloscso!
Hodos na Novo Leto 1829.
Czípott Gyüri m. p.
Dühovnik.|}}
''Predgovor'' zelo podobno s predgovorom Števana Küzmiča, ki ga je napisal v [[Nouvi Zákon|Nouvem Zákonu]]. Pri naslovu tudi vsebino zanimivo, namreč Cipot podčrta slovenska identiteta in slovenski jezik. Küzmičevo opažanje v Predgovoru Nouvega Zákona tudi skladno.<br>
V zadnji izdaji že nastopa Oče naš, tudi druge osnovne molitve. Očitno, da Oče naš so prevedli tudi iz Küzmičeve varijante z drobnimi preoblikovanji.
<poem>
Ocsa nas, kí szi vu nebészaj! —
Szvéti sze imé tvoje. Prídi k-nam krá-
lesztvo tvoje. Bojdi vola tvoja, kako
vu nébi, tak i na zemli … Krüha
nasega vszákdanésnyega daj nam ga
dnesz. I odpüszti nam dugé nase kak
i mí odpűsztcsamo duzsníkom nasim.
I nevpelaj nász vu szküsávanyje. Nego
oszloubodi nász od hűdoga. — Ár je
tvoje králevsztvo, zmozsnoszt i díka
na veke. Amen.
</poem>
{{commons|Dühovni Áldovi}}
<gallery>
Slika:Duhovni Aldovi (1889).JPG|[[1889]]
Slika:Duhovni Aldov (1901).JPG|[[1901]]
Slika:Duhovni Aldov (1912).JPG|[[1912]]
Slika:Duhovni Aldov (1922).JPG|[[1922]]
</gallery>
== Glej tudi ==
* [[Seznam prekmurskih evangeličanskih tiskanih knjig (1715–1944)]]
{{prekmurščina}}
== Viri ==
* [[Franci Just]]: ''Panonski književni portreti'' 1. – [[Prekmurje]] in [[Slovensko Porabje|Porabje]] A-I, Franc-Franc [[Murska Sobota]], [[2006]]. ISBN 961-219-093-3
| |||