Redakcija: 09:16, 25. marec 2011 uredi BarbaraK1989 (pogovor \| prispevki) 15 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 09:59, 25. marec 2011 uredi razveljavi BarbaraK1989 (pogovor \| prispevki) 15 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 2: '''Bibliofilija''' je [[ljubezen]] do [[knjiga\|knjig]], zlasti starih in dragocenih. Izraz je sestavljen iz dveh starogrških besed: [[biblos]] (knjiga) in [[philia]] (prijateljstvo). '''Bibliofil''' ali knjigoljub je posameznik, ki ima rad knjige~~. Lahko je označen~~, ~~kot~~žargonsko ''knjižni molj'',. ~~posameznik,~~Med kibibliofile ~~ljubi~~se ~~knjige zaradi njihove vsebine ali kakorkoli drugače ljubi [[branje]]. Lahko je~~uvrščajo tudi [[zbirateljstvo\|~~zbiratelj~~zbiratelji]] knjig, letakov, razglednic, publikacij~~, vendar ni nujno~~. Obiskujejo [[antikvariat\|antikvariate]], kjer ~~preučujejo, raziskujejo in iščejo novosti. Hrepenijo tudi~~se po??? lepi knjigi z estetsko zunanjosto. Družbeni pomen zbirateljev knjig je predvsem v ohranjanju kulturne dediščine. Bibliofila, ki pri svoji dejavnosti pretirava, imenujemo [[biblioman]]. ==Opis dejavnosti== Klasični bibliofil je tisti, ki ljubi brati, občuduje in zbira knjige, pogosto kopiči velike in specializirane [[Knjižna zbirka\|zbirke]]. Bibliofili ne želijo nujno imeti knjige, ki jih imajo radi, lahko jih le občudujejo v starih [[knjižnica\|knjižnicah]]. Nekateri se šolajo na tem področju, včasih dajejo formi prednost pred vsebino, s poudarkom na starih, redkih, ali dragih knjigah, knjigah prve izdaje, knjigah s posebnimi ali nenavadnimi vezmi, podpisanih izvodih in tako dalje. Bibliofil je občudovalec in zbiralec knjig. Včasih dajejo formi prednost pred vsebino, s poudarkom na starih, redkih, ali dragih knjigah, knjigah prve izdaje, knjigah s posebnimi ali nenavadnimi vezmi, knjigah z napakami ([[makulatura]]), podpisanih izvodih, specializiranih [[Knjižna zbirka\|zbirkah]] in tako dalje. Danes po svetu deluje veliko bibliofilskih klubov, ki združujejo zbiratelje istega področja, med seboj se srečujejo ter prodajajo, zamenjujejo, kupujejo knjige, prirejajo razstave, organizirajo predavanja, izdajajo bibliofilske tiske. Pri nas deluje [[Slovensko bibliofilsko društvo]], ki je bilo ustanovnjeno leta [[1986]] v okviru [[Društva bibliotekarjev Slovenije]]. ==Zgodovina== ~~Največji~~Največje dosežke pripisujejo [[Anglež\|Angležem]] (obdobje angleške bibliomanije, 18. stoletje). Ob koncu 19. stoletja se ~~iz [[Velika Britanija\|Velike Britanije]]~~težišče prenese ~~težišče~~ v [[ZDA]]~~, ti državi pa še danes veljata za deželi, kjer najdemo največ in najpomembnejše knjižne zbiratelje~~.▼ Bibliofilija obstaja že iz časov glinenih tablic in papirusnih zvitkov. Nekatere znanstvene razprave pričajo o prvem bibliofilu že v 15. in 16. stoletju. To naj bi bil izobraženi Adam, ki je blestel na področju [[zoologija\|zoologije]], na pamet je namreč znal imena vseh [[žival\|živali]]. Tedaj še ni bilo [[knjigovez\|knjigovezov]], zato je Adam svojo zbirko vezal kar sam, tako, da si je ustrojil in oblikoval [[usnje]] za svoje knjige, ki so imela tudi [[sopralibros]] (v usnje vtisnjen Adamov grb, trije [[figa\|figovi]] listi). Njegova knjižica naj bi se ob vesoljnem potopu izgubila, vendar nekateri trdijo tudi drugače. ▲Največji dosežke pripisujejo [[Anglež\|Angležem]] (obdobje angleške bibliomanije, 18. stoletje). Ob koncu 19. stoletja se iz [[Velika Britanija\|Velike Britanije]] prenese težišče v [[ZDA]], ti državi pa še danes veljata za deželi, kjer najdemo največ in najpomembnejše knjižne zbiratelje. Mnogo današnjih znanih [[knjižnica\|knjižnic]] je nastalo iz zbirk znanih bibliofilov, ki so ustanovam podarjali svoje zbirke knjig, [[rokopis\|rokopisov]], tam pa so postale dostopne javnosti. ==Bibliofilija na slovenskih tleh== Z zbiranjem knjig so se ukvarjali tudi [[Slovenec\|Slovenci]] in nemški [[plemič\|plemiči]] na slovenskih tleh. ~~Prvo~~Zbirateljstvo ~~poročilo~~knjig oje ~~knjigah~~staro natoliko ~~slovenskem~~kot ~~naj bi segalo do [[Brižinski spomeniki\|Brižinskih spomenikov]] škofa Abrahama,~~knjiga. Enciklopedija Slovenije pa kot prvega slovenskega bibliofila navaja [[Janez Seebach\|Janeza Seebacha]] iz 16. stoletja. Slovenska najpomembnejša zbiratelja sta [[Žiga Zois]] in [[Jernej Kopitar~~]], med sodobnimi zbiratelji pa [[Martin Žnidaršič~~]]. V 20.stoletju je bil pomemben zbiratelj [[Rudolf Maister]], tudi [[Janko Glazer]], [[Bogomil Gerlanc]], [[Jaro Dolar]] in, [[Janez Milčinski]], [[Martin Žnidaršič]] idr. ==Bibliofilske izdaje== [[Bibliofiska izdaja\|Bibliofilske izdaje]] so odgovor [[založništvo\|založništva]] na povpraševanje in zahteve zbirateljev lepih knjig. Zanje je značilna dragocena vezava in pogosto posebna škatla, v kateri je spravljena knjiga. Imajo omejeno naklado, včasih avtorjevo oziroma [[ilustrator\|ilustratorjevo]] [[fotografija\|fotografijo]] in podpis, izvodi pa so označeni z ročno napisano številko. Če [[založba]] komu izvod podari, je to v [[kolofon\|kolofonu]] označeno s črkama HC (''hors commerce'' - izven prodaje) in rimsko številko. Prave bibliofilske izdaje na ~~slovenskem~~Slovenskem naj bi se pojavile v 20. stoletju. Najpomembnejša med njimi je ~~Krasotna~~"krasotna" izdaja [[France Prešeren\|Prešernovih]] [[Poezije\|Poezij]] iz leta [[1900]] v redakciji [[Lovro Pintar\|Lovra Pintarja]], nato pa je sledilo še več kot deset bibliofilskih izdaj posameznih Prešernovih pesmi, med katerimi ima najpomembnejše mesto [[Zdravljica]]. Po [[druga svetovna vojna\|drugi svetovni vojni]] je v 60. letih [[Državna založba Slovenije]] izdala 13 naslovov domačih in tujih [[pesnik\|pesnikov]] v bibliofilski zbirki [[Večni sopotniki]]. Bibliofilske tiske so izdajale še [[Slovenski knjižni zavod]], [[Cankarjeva založba]], založba [[Obzorja]], [[Trubarjev antikvariat]], v zadnjih desetih letih pa še [[Slovenska knjiga]], [[Nova revija]] in [[Rokus]]. ==Nekateri znani bibliofili== Vrstica 48 ⟶ 50: * [[Amy Lowel]] (ZDA) ==Glej tudi== * [[Biblioklast]] (uničevalec knjig)▼ * [[Bibliognost]] (pretirani poznavalec knjig) ~~==Izrazi s predpono biblio==~~ * [[Bibliolater]] (pretirani oboževalec knjig) * [[Biblioman]] ali [[bibliomanijak]] (strasten zbiralec knjig)▼ ▲* Biblioklast (uničevalec knjig) * ~~Bibliognost~~[[Bibliofob]] (~~pretirani poznavalec~~sovražnik knjig) * ~~Bibliolater~~[[Bibliotap]] (~~pretirani oboževalec~~skrivalec knjig) * [[Bibliofag]] (požiralec knjig)▼ ▲* Biblioman ali bibliomanijak (strasten zbiralec knjig) * [[Bibliopole]] (knjigarnar)▼ * Bibliofob (sovražnik knjig) * [[Bibliopegist]] (tisti, ki se zelo zanima za knjižne vezave, tudi knjigovez)▼ * Bibliotap (skrivalec knjig) * [[Biblioklept]] (knjižni tat)▼ ▲* Bibliofag (požiralec knjig) ▲* Bibliopole (knjigarnar) ▲* Bibliopegist (tisti, ki se zelo zanima za knjižne vezave, tudi knjigovez) ▲* Biblioklept (knjižni tat) ==Viri==

Bibliofilija: Razlika med redakcijama