Philosophiae naturalis principia mathematica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +pov
m +pov
Vrstica 6:
'''Philosophiae naturalis principia mathematica''' ([[latinščina|latinsko]] ''Matematična načela naravoslovja'') je delo v treh zvezkih, ki ga je [[Isaac Newton]] končal in poslal rokopis [[Kraljeva družba|Kraljevi družbi]] leta [[1686]] ter objavil leto kasneje [[5. julij]]a leta [[1687]] v nakladi 300 do 400 izvodov. »Načela« so morda najvplivnejše [[znanost|znanstveno]] delo. V njem je Newton obdelal [[Newtonovi zakoni gibanja|zakone gibanja]], ki predstavljajo temelj [[klasična mehanika|klasične mehanike]]. Ob njih je obdelal tudi [[gravitacijski zakon]] in iz njega izpeljal [[Keplerjevi zakoni|Keplerjeve zakone]] o gibanju [[planet]]ov.
 
Po mnenju zgodovinarja znanosti [[Pierre Rousseau|Pierra Rousseauja]] ni človeškega dela, ki bi "doseglo višino ''Načel''. Dejstvo, da je to mojstrsko delo prvič omogočilo, da so ljudjeljudem prodrliprodreti v globine narave in da je z bleščečo lučjo osvetlilo mehanizem, ki giblje [[nebesno telo|nebesna telesa]], nam pojasnjuje, zakaj so na pisanje te knjige gledali kot na človeka, ki je prekosil človeški rod." Nadaljevalec Newtonovega izročila [[Pierre-Simon Laplace|Laplace]] je rekel, da se "bo ta knjiga ohranila kot spomenik globine veleuma, ki nam je odkril največji zakon Vesolja".
 
Ob svojem delu v fiziki je Newton razvil še matematično orodje, znano kot [[infinitezimalni račun]]. Kljub temu najdemo tega v »Načelih« le malo - Newton se je opiral predvsem na [[geometrija|geometrijske]] argumente.