Redakcija: 22:43, 24. marec 2011 uredi Karinpet (pogovor \| prispevki) 38 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 22:45, 24. marec 2011 uredi razveljavi Karinpet (pogovor \| prispevki) 38 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 6: V širšem pomenu besede nam slog kot človekov življenjski slog predstavlja tisto notranjo silo, ki daje življenju zunanji videz. Kaže se v človekov govorjenju, v njegovih kretnjah, v njegovem načinu oblačenja itd. [[Slog\|Slog]] v ožjem pomenu besede ali umetniški slog pa predstavlja način izražanja z z barvo, z likom, z zvokom, z besedo, … Torej stilistika ne označuje samo posameznih tekstov, ampak tudi množico značilnosti, ki so skupne vsem umetnostim kake dobe, vključno v literaturi. [[Stil\|~~stil~~Stil]], ki ga danes ''Slovar slovenskega knjižnega jezika'' definira kot to kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih, je utemeljila šele [[romantika\|romantika]]. Enako kot [[stil\|stil] je v ''Slovarju slovenskega knjižnega jezika'' definiran tudi izraz [[slog\|slog]]. Torej gre na ravni pomenov za sinonima. Njuna raba pa se razlikuje. [[Jože Toporišič\|Jože Toporišič]] v ''Enciklopediji slovenskega jezika'' zapiše, da je [[stil\|stil]] izraba prostih variantnih danosti: stalnih oblik sporočanja; zgradbenih značilnosti besedila; merjenosti besede; stilnih formacij; subjektivnega ali objektivnega tona; katerekoli jezikovne ravnine; časovnih funkcijskih, socialnih zvrsti jezika. Pri vsakem tudi najpreprostejšem stavku moramo obvladati tri bistvene stilistične stopnje: iznajdbo, razporedbo in obdelavo. ~~· '''iznajdba''' ali invencija: obstoji v tem, da poiščemo za obravnava primerno snov, vsebino in ideje.~~ · '''iznajdba''' ali invencija: obstoji v tem, da poiščemo za obravnava primerno snov, vsebino in ideje. '''razporedba''' ali dispozicija: obstoji v tem, da poiskano gradivo dobro razporedimo. Logično moramo razvrstiti, tako da ima delo uvod, jedro in zaključek. · '''obdelava''' ali ekolucija: najvažnejši del stilistike, saj najdeta misel in čustvo svojo obliko ravno v izrazu. Sredstvo za izražanje misli in čustev v literaturi je jezik. Jezikoslovna stilistika se začne razvijati na začetku 20. stoletja v okviru [[ženevsko-francoska jezikoslovna šola\|ženevsko-francoske jezikoslovne šole]]. Njen ustanovitelj je bil [[Charles Bally\|Charles Bally]]. Njegovo delo z naslovom ''Stilistika'', ki je izšlo leta 1909 velja za začetek jezikoslovne stilistike. V omenjenem delu predlaga, da bi bila stilistika ločena akademska disciplina, ki bi dopolnjevala Saussureovo jezikoslovje. Z grajenjem na zamislih ruskih formalistov je [[Praška šola\|Praška šola]] razvila pojem novega znanja, kjer pesniški jezik izstopa iz ozadja neliterarnega jezika preko deviacije (odklon od vsakdanjega jezika) ali paralelizma. Po mnenju [[Praška šola\|Praške šole]] jezik v ozadju ni fiksen, razmerje med pesniškim in vsakdanjim jezikom pa se vedno spreminja. Od leta 1950 naprej se je stilistika postopoma osamosvajala od literarne vede.

Stilistika: Razlika med redakcijama