Bibliofilija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
v |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Carl Spitzweg 021.jpg|thumb|right|200px|''[[Knjižni molj]]'', 1850, avtor [[Carl Spitzweg]]]]
'''Bibliofilija''' je [[ljubezen]] do [[knjiga|knjig]], zlasti starih in dragocenih. Izraz je sestavljen iz dveh starogrških besed: [[biblos]] (knjiga) in [[philia]] (prijateljstvo). To je dejavnost, ki spada na področje [[humanistika|humanistike]].
'''Bibliofil''' ali knjigoljub je posameznik, ki ima rad knjige. Lahko je označen kot ''knjižni molj'', posameznik, ki ljubi knjige zaradi njihove vsebine ali kakorkoli drugače ljubi [[branje]]. Lahko je tudi [[zbirateljstvo|zbiratelj]] knjig, letakov, razglednic, publikacij, vendar ni nujno. Obiskujejo [[antikvariat|antikvariate]], kjer preučujejo, raziskujejo in iščejo novosti. Hrepenijo tudi po lepi knjigi z estetsko zunanjosto. Družbeni pomen zbirateljev knjig je predvsem v ohranjanju kulturne dediščine. Klasični bibliofil je tisti, ki ljubi brati, občuduje in zbira knjige, pogosto kopiči velike in specializirane [[Knjižna zbirka|zbirke]]. Bibliofili ne želijo nujno imeti knjige, ki jih imajo radi, lahko jih le občudujejo v starih [[knjižnica|knjižnicah]]. Nekateri se šolajo na tem področju, včasih dajejo formi prednost pred vsebino, s poudarkom na starih, redkih, ali dragih knjigah, knjigah prve izdaje, knjigah s posebnimi ali nenavadnimi vezmi, podpisanih izvodih in tako dalje.
Vrstica 7 ⟶ 8:
==Zgodovina==
Bibliofilija obstaja že iz časov glinenih tablic in papirusnih zvitkov.
Največji dosežke pripisujejo Angležem (obdobje angleške bibliomanije, 18. stoletje). Ob koncu 19. stoletja se iz [[Velika Britanija|Velike Britanije]] prenese težišče v [[ZDA]], ti državi pa še danes veljata za deželi, kjer najdemo največ in najpomembnejše knjižne zbiratelje.
Mnogo današnjih znanih [[knjižnica|knjižnic]] je nastalo iz zbirk znanih bibliofilov, ki so ustanovam podarjali svoje zbirke knjig, [[rokopis|rokopisov]], tam pa so postale dostopne javnosti.
==Bibliofilija na slovenskih tleh==
==Znani bibliofili==▼
Z zbiranjem knjig so se ukvarjali tudi [[Slovenec|Slovenci]] in nemški [[plemič|plemiči]] na slovenskih tleh. Prvo poročilo o knjigah na slovenskem naj bi segalo do [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikov]] škofa Abrahama, Enciklopedija Slovenije pa kot prvega slovenskega bibliofila navaja [[Janez Seebach|Janeza Seebacha]] iz 16. stoletja. Slovenska najpomembnejša zbiratelja sta [[Žiga Zois]] in [[Jernej Kopitar]], med sodobnimi zbiratelji pa [[Martin Žnidaršič]]. V 20.stoletju je bil pomemben zbiratelj [[Rudolf Maister]], tudi [[Janko Glazer]], [[Bogomil Gerlanc]], [[Jaro Dolar]] in [[Janez Milčinski]].
==Bibliofilske izdaje==
[[Bibliofiska izdaja|Bibliofilske izdaje]] so odgovor [[založništvo|založništva]] na povpraševanje in zahteve zbirateljev lepih knjig. Zanje je značilna dragocena vezava in pogosto posebna škatla, v kateri je spravljena knjiga. Imajo omejeno naklado, včasih avtorjevo oziroma [[ilustrator|ilustratorjevo]] [[fotografija|fotografijo]] in podpis, izvodi pa so označeni z ročno napisano številko. Če [[založba]] komu izvod podari, je to v [[kolofon|kolofonu]] označeno s črkama HC (hors commerce - izven prodaje) in rimsko številko.
Prave bibliofilske izdaje na slovenskem naj bi se pojavile v 20. stoletju. Najpomembnejša med njimi je Krasotna izdaja [[France Prešeren|Prešernovih]] [[Poezije|Poezij]] iz leta [[1900]], nato pa je sledilo še več kot deset bibliofilskih izdaj posameznih Prešernovih pesmi, med katerimi ima najpomembnejše mesto [[Zdravljica]].
Za prvega znanega bibliofila velja francoski zbiratelj [[Jean Grolier]] (15. stoletje).
* [[Primož Trubar]]
* [[Matija Čop]]
* [[Rudolf Maister]]
* [[Fracesco Petrarca]] ([[Italija]])
▲* [[Žiga Zois]]
* [[Erazem Roterdamski]] ([[Nemčija]])
▲* [[Janez Milčinski]]
* [[Richard de Bury]] ([[Velika Britanija]])
* [[Robert Hoe III]] ([[ZDA]])
==Viri==
Enciklopedija Slovenije: Knj. 15 (2001).Ljubljana: Mladinska knjiga.
RUS, M. 2002. Bibliofilstvo ali knjižno zbirateljstvo.
{{škrbina}}
| |||