Uporabnik:Yerpo/peskovnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp |
+ |
||
Vrstica 1:
'''E-knjiga''', '''elektronska knjiga''' ali '''digitalna knjiga''' je [[knjiga|knjižna]] publikacija, izdana v [[digitalni zapis|digitalni]] obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige. Publikacija je tako namesto v fizični obliki dostopna s pomočjo [[računalnik|računalniške]] naprave in se bralcu izpisuje na [[monitor|zaslonu]], danes dostopna tehnologija pa računalnikom omogoča tudi branje takega besedila s pomočjo sintetizatorja govora. Distribucija elektronskih knjig poteka prav tako elektronsko, prek različnih prenosnih elektronskih medijev ali [[splet|svetovnega spleta]].
Obstaja mnogo formatov, ki se uporabljajo za zapis knjig v elektronski obliki, od navadnih tekstovnih datotek v standardu [[ASCII]] do različnih [[Odprti standard|odprtih]] ali lastniških standardov. Enoten standard ne obstaja.
== Zgodovina ==
O vprašanju, katera je bila prva e-knjiga na svetu, ni enotnega mnenja, za pionirja na tem področju pa se pogosto navaja [[Projekt Gutenberg]],<ref>http://www.guardian.co.uk/books/2002/jan/03/ebooks.technology</ref> v sklopu katerega je bila leta 1971 digitalizirana prva publikacija - [[Deklaracija neodvisnosti ZDA]]. V naslednjih desetletjih je področje počasi rastlo. Nastalo je še več zbirk gradiv v [[javna last|javni lasti]], med njimi [[Wikivir]] [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]], kot način distribucije novih del pa so e-knjige uporabljali predvsem na specializiranih področjih (npr. za priročnike v [[računalništvo|računalništvu]]).
To se je pričelo spreminjati konec [[1990.]] let, ko so na tržišče prišle prve namenske naprave - bralniki elektronskih knjig.<ref>http://web.archive.org/web/20000208053039/www.businessweek.com/1998/46/b3604010.htm</ref> Hkrati je razmah interneta spodbudil vidnejše ustvarjalce da so pričeli eksperimentirati z alternativnimi načini distribucije svojih del, ki jih internet omogoča. Med prvimi je bil [[Stephen King]], ki je leta 1999 s pomočjo založbe izdal [[novela|novelo]] ''Riding the Bullet'' izključno v elektronski obliki za distribucijo prek [[splet]]a.<ref name="King">http://partners.nytimes.com/library/magazine/home/20000813mag-king.html?scp=10&sq=riding%20the%20bullet&st=cse</ref> Opogumljen z uspehom - prodanih je bilo pol milijona izvodov - je naslednje leto izvedel še drznejši eksperiment: popolnoma je obšel založbo in svojo naslednjo novelo ''The Plant'' ponudil za [[odjemanje]] prek svoje spletne strani po poglavjih. Obljubil je, da bo napisal in na enak način objavil naslednje poglavje, če bo delež ljudi, ki so plačali ceno enega [[ameriški dolar|dolarja]] za prenos, presegel 75{{nbsp}}% (ne glede na absolutno število).<ref name="King"/> Delež po nekaj poglavjih padel na približno 50{{nbsp}}% in novela ostaja nedokončana do danes.<ref>{{navedi novice|url=http://www.wired.com/culture/lifestyle/news/2000/11/40356 |title=Stephen King's 'Plant' Uprooted |author=Rose, M.J. |work=Wired |accessdate=21.3.2011}}</ref>
Na račun dostopnejše tehnologije se od konca [[2000.]] let v angleško govorečem svetu dogaja eksploziven razmah tovrstnih publikacij, ki so jih sprejeli tudi veliki založniki in preostanek industrije. Po podatkih Združenja ameriških založnikov za januar 2011 je prodaja e-knjig narasla za 118 % napram januarju 2010.<ref>http://www.publishers.org/main/PressCenter/Archicves/2011_March/January2011StatsPressRelease.htm</ref> Februarja tega leta so uredniki časopisa ''[[New York Times]]'' pričeli e-knjige vključevati v svoj vplivni seznam uspešnic.<ref>http://www.publishersweekly.com/pw/by-topic/industry-news/publishing-and-marketing/article/46005-the-times-unveils-e-book-bestsellers-combined-lists.html</ref> Spletni trgovec [[Amazon.com]] je že julija 2010 objavil, da je prodaja e-knjig presegla prodajo tiskanih,<ref>http://www.nytimes.com/2010/07/20/technology/20kindle.html?_r=1</ref> konec tistega meseca je [[roman]] švedskega pisatelja [[Stieg Larsson|Stiega Larssona]] ''[[Dekle z zmajskim tatujem]]'' postal prva e-knjiga z več kot milijon prodanimi izvodi.<ref>http://www.pcworld.com/article/202316/first_ebook_hits_a_million_sales.html</ref>
=== Elektronske knjige v Sloveniji ===
Omenjeni trendi se z nekaj zamika in v manjši meri odražajo tudi v [[Slovenija|Sloveniji]]. Od sredine 1990. let je dostopna zbirka slovenskih leposlovnih del, ki jo vzdržuje literarni zgodovinar [[Miran Hladnik]]. Leta 2000 je švedski esperantist in tipograf slovenskega rodu [[Franko Luin]] ustvaril servis BESeDA, virtualno knjižnico digitaliziranih del slovenskih avtorjev, ki danes vsebuje okrog 300 del, tudi novejših izdaj.<ref>{{navedi novice |author=Lotrič, Tatjana |title=Kdo bo podedoval 300 slovenskih e-knjig |date=20.1.2006 |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref> Sledili so projekti, kot so [[Digitalna knjižnica Slovenije]], knjižnica [[Nova beseda]], slovenska različica projekta Wikivir in drugi. Prvi slovenski avtorji, ki so preizkušali novi model distribucije, so svoja dela ponudili brezplačno. Za prvega velja [[Mitja Peruš]], ki je leta 2000 na ta način s pomočjo založbe [[DZS]] izdal strokovno delo ''Biomreže, mišljenje in zavest''; knjiga je bila šele kasneje izdana tudi v papirni obliki.<ref>http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CIUMQ0F&id=8726fa36-03c6-49e9-9023-502c8b4256b9&type=PDF</ref> Sledil mu je [[Miha Mazzini]] s prvo e-knjigo sodobnega [[leposlovje|leposlovja]] - leta 2002 je javno ponudil elektronsko različico svojega romana ''[[Drobtinice (roman)|Drobtinice]]''.<ref>http://www.mojmikro.si/v_srediscu/podrobneje_o/kaj_so_elektronske_knjige</ref> Leta 2008 je podjetje [[ČZP Večer]] odprlo prvo elektronsko knjigarno z naslovi domačih in tujih avtorjev v slovenščini.<ref>http://www.delo.si/clanek/69164</ref>
== Sklici in opombe ==
{{opombe}}
== Nadaljnje branje ==
* Hladnik, Miran. [http://lit.ijs.si/smarjeske.html Slovenska literatura in literarna veda na internetu]
* Hladnik, Miran. [http://lit.ijs.si/zaeknjigo.html#7 Za elektronsko knjigo]
== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Electronic books|elektronske knjige}}
* {{BesediloWV|Glavna stran}}
* [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/sl.html Slovensko leposlovje na spletu] - baza podatkov
<!--
| |||