'''Osmanščina''' ali(tudi ''Otomanščina'otomanščina''', Osmanska'''osmanska turščina''') je bila različica [[turščina|turškega jezika]], ki so jo uporabljali kot administrativni in knjižni jezik v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Pravzaprav je osmanščina umetni jezik, ki so ga govorili samo ugledni osmanski ljudje in uradniki; kmeti, vojaki in meščani pa so uporabljali kot pogovorni jezik turščino. V [[15. stoletje|15. stoletju]] so uradniki in veliki muslimanski duhovniki tvorili knjižni jezik iz turščine z uporabo [[arabščina|arabskih]] in [[Perzijščina|perzijskih]] besed. Prevzeli so tudi perzijske in arabske slovnične elemente, čeprav ti trije jeziki spadajo k različnim jezikovnim družinam: turščina je [[Altajski jeziki|altajski]], arabščina je [[Afroazijski jeziki|afroazijski]], medtem ko je perzijščina [[Indoevropski jeziki|indoevropski jezik]]. Poleg tega je bila osmanščina napisana v arabski abecedi, toda arabska abeceda ni ustrezala turškim glasovom. Osmanska slovnica je bila zelo komplicirana in nerazumljiva. Zaradi tega so uradniki imeli veliko težav z osmanščino, ki ni mogla spremljati sprememb pogovorne turščine in imela veliko čudnih floskul.
Leta [[1928]] [[Kemal Atatürk]] je reformiral turško državo in odpravil osmanščino. Potem so iz pogovorne turščine tvorili knjižni jezik. Danes osmanščino študirajo na turških univerzah.
