Redakcija: 14:25, 20. marec 2011 uredi Andrejj (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 39.139 urejanj m Slovenska okroglina ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:53, 20. marec 2011 uredi razveljavi Andrejj (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 39.139 urejanj dodano o Okroglini, povzeto po en: Novejše urejanje →
Vrstica 1: [[File:Tótság.jpg\|thumb\|250px\|Slovenska okroglina - Tótság]] [[File:Processus Tocsaghiensies (1790).jpg\|250px\|thumb\|right\|''Distrikt Tótság'' oz. ''Districtus Tothsaghhiensis'' — kar [[Štefan Küzmič\|Küzmič]]<ref>[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1997_LETNIK_51_STEVILKA_1.pdf Zgodovinski časopis]</ref> sloveni kot ''Slovenska okroglina'' — konec 18. stoletja; predstavlja nekoč najbolj južni del Györske škofije, kjer so živeli Slovenci med Muro in Rabo ter avstrijsko mejo na zahodu in mejo Zalske županije na vzhodu. Pozneje so tako imenovali soboško dekanijo.]] '''Slovenska krajina''' (madžarsko: ''Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina''; tudi '''[[Slovenska okroglina]]'''<ref>http://www.mladina.si/tednik/200402/clanek/kul-knjige--danijel_voncina/</ref>) je bilo poimenovanje [[slovenščina\|slovensko]] govorečega območja [[Železna županija\|Železne]] in [[Zalska županija\|Zalske županije]] v [[Ogrska\|Kraljevini Ogrski~~]] od [[18. stoletje\|18. stoletja~~]] do podpisa [[Trianonska mirovna pogodba\|trianonske pogodbe]] 4. junija 1920. == Slovenska okroglina == Po trianonski mirovni pogodbi je devet slovenskih vasi v okolici [[Monošter\|Monoštra]] ostalo na [[Madžarska\|Madžarskem]], ostale vasi Slovenske krajine pa so bile priključene h [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev\|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Pokrajina med državno mejo in Muro je dobila ime [[Prekmurje]], med državno mejo in Rabo pa [[Porabje]].<ref>www.prebold.com/casopis/casopis207/Marija_Kozar.doc</ref>▼ Od 10. stoletja je bilo področje med Muro in Rabo del Kraljevine Ogrske. Večina področja je sodila pod (kasnejšo) Železno županijo, manjši del pa pod Zalsko županije. Slovani so živeli v zgodovinskih pokrajinah [[Dobrazemlja]] in [[Belmura]]. V 12. stoletju je gjurski škof osnoval dekanijo Tótság v Železni županiji (''Tót'' v madžarščini pomeni Slovan). V 18. stoletju se je ime poslovenilo v Szlovenszka okroglina. == Slovenska krajina == Leta 1777 je bila osnovana [[sombotelska škofija]]. Prvi škof János Szily je takrat osnoval ''Distrikt Vendvidék'', ki so ga domačini poimenovali Slovenska krajina. == Zahteve po avtonomiji == Vrstica 11 ⟶ 16: Madžarski voditelji so bili naklonjeni široki avtonomiji Slovenske krajine, tako je [[Jožef Klekl (politik)\|Jožef Klekl]] z drugimi politiki razdelal program avtonomije. Po izbruhu revolucije na Madžarskem pa se je stanje povsem spremenilo. Po kratkotrajni [[Murska republika\|Murski republiki]] (od 29. maja 1919 do 6. junija 1919) je vojska Kraljevine SHS z mednarodnim mandatom prevzela nadzor nad področjem Prekmurja. ▲PoS ~~trianonski~~podpisom ~~mirovni~~trianonske ~~pogodbi~~pogodbe, 4. junija 1920 je devet slovenskih vasi v okolici [[Monošter\|Monoštra]] ostalo na [[Madžarska\|Madžarskem]], ostale vasi Slovenske krajine pa so bile priključene h [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev\|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Pokrajina med državno mejo in Muro je dobila ime [[Prekmurje]], med državno mejo in Rabo pa [[Porabje]].<ref>www.prebold.com/casopis/casopis207/Marija_Kozar.doc</ref> ~~S podpisom trianonske pogodbe, 4. junija 1920, pa sta dobri dve tretjini Slovenske krajine (Prekmurje) pripadli SHS, Porabje pa Madžarski.~~ == Viri ==

Slovenska krajina (Ogrska): Razlika med redakcijama