Wikipedija

Slovenska krajina (Ogrska): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
m vrnitev sprememb uporabnika Doncsecz (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Andrejj
Vrstica 1:
[[File:Processus Tocsaghiensies (1790).jpg|250px|thumb|right|''Distrikt Tótság'' oz. ''Districtus Tothsaghhiensis'' — kar [[Štefan Küzmič|Küzmič]]<ref>[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1997_LETNIK_51_STEVILKA_1.pdf Zgodovinski časopis]</ref> sloveni kot ''Slovenska okroglina'' — konec 18. stoletja; predstavlja nekoč najbolj južni del Györske škofije, kjer so živeli Slovenci med Muro in Rabo ter avstrijsko mejo na zahodu in mejo Zalske županije na vzhodu. Pozneje so tako imenovali soboško dekanijo.]]
{{prevedi}}
 
[[File:Processus Tocsaghiensies (1790).jpg|250px|thumb|right|Stara [[Slovenska okroglina]] ''(Tótság).'' Približno od leta [[1778]] so jo poimenivali po Slovenski krajini ''(Vendvidék).'']]
'''Slovenska krajina''' (madžarsko: ''Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina''; tudi '''Slovenska okroglina'''<ref>http://www.mladina.si/tednik/200402/clanek/kul-knjige--danijel_voncina/</ref>) je bilo poimenovanje [[slovenščina|slovensko]] govorečega območja [[Železna županija|Železne]] in [[Zalska županija|Zalske županije]] v [[Ogrska|Kraljevini Ogrski]] od [[1918. stoletje|1918. stoletja]] do podpisa [[Trianonska mirovna pogodba|trianonske pogodbe]] 4. junija 1920. Od [[srednji vek|srednjega veka]] do [[19. stoletje|19. stoletja]] se imenuje pokrajina ''Tótság (Slovenska okroglina),'' potem ''Vendvidék,'' ki je ''Slovenska krajina.''▼
[[File:Zgodovina Slovenske krajine (Novine, 1932. VII. 17.).JPG|thumb|right|250px|Joško Maučec: ''Zgodovina Slovenske krajine'' (Novine, julij 1932).]]▼
▲'''Slovenska krajina''' (madžarsko: ''Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina'') je bilo poimenovanje [[slovenščina|slovensko]] govorečega območja [[Železna županija|Železne]] in [[Zalska županija|Zalske županije]] v [[Ogrska|Kraljevini Ogrski]] od [[19. stoletje|19. stoletja]] do podpisa [[Trianonska mirovna pogodba|trianonske pogodbe]] 4. junija 1920. Od [[srednji vek|srednjega veka]] do [[19. stoletje|19. stoletja]] se imenuje pokrajina ''Tótság (Slovenska okroglina),'' potem ''Vendvidék,'' ki je ''Slovenska krajina.''
 
Po trianonski mirovni pogodbi je devet slovenskih vasi v okolici [[Monošter|Monoštra]] ostalo na [[Madžarska|Madžarskem]], ostale vasi Slovenske krajine pa so bile priključene h [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Pokrajina med državno mejo in Muro je dobila ime [[Prekmurje]], med državno mejo in Rabo pa [[Porabje]].<ref>www.prebold.com/casopis/casopis207/Marija_Kozar.doc</ref>
 
== Zahteve po avtonomiji ==
▲[[File:Zgodovina Slovenske krajine (Novine, 1932. VII. 17.).JPG|thumb|right|250px|Joško Maučec: ''Zgodovina Slovenske krajine'' (Novine, julij 1932).]]
Leta 1918, z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], so bili slovenski politiki v Slovenski krajini pred odločitvijo ali naj ostanejo del novo nastale Madžarske, naj ostanejo samostojni (Republika Slovenska krajina) ali pa se pridružijo novo nastali [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov]]. Klekl je hotel nabaviti avtonomijo tudi znotraj Slovenije.<ref>Nagy Világ, oktober 2007. 781. str.</ref>
 
Madžarski voditelji so bili naklonjeni široki avtonomiji Slovenske krajine, tako je [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] z drugimi politiki razdelal program avtonomije. Po izbruhu revolucije na Madžarskem pa se je stanje povsem spremenilo. Po kratkotrajni [[Murska republika|Murski republiki]] (od 29. maja 1919 do 6. junija 1919) je vojska Kraljevine SHS z mednarodnim mandatom prevzela nadzor nad področjem Prekmurja. Klekl takrat je prosil, da bi v Sloveniji tudi dobili avtonomijo, ampak slovenski politiki so tako menili, da referendum že nima važnosti.▼
V Slovenski krajini ne more biti uzakonjen tako zakon, ki bi:
#izključeval verouk iz šole,
#dovoljeval v kakršnikoli obliki odvzem cerkvene imovine (cerkve, župnišča, obleke, nabožni predmeti itd.),
#dovoljeval razlastitev cerkvene imovine brez primerne odškodnine in podržavljanje brez predhodnega cerkvenega dovoljenja
#dovoljeval zaposlitev takih učnih moči, ki bi brez izgube službe mogle širiti brezverstvo, nemoralo,
#ne priznaval Cerkvi pravice vzdrževanja cerkvenih šol in nemoteno delovanje cerkvenim društvom.
Zakonodajni organi Slovenske krajine so:
#v avtonomnih zadevah slovenska narodna skupščina, kjer je uradni jezik seveda [[prekmurščina]],
#v skupnih zadevah z Ogrsko Ljudsko republiko pa ogrska narodna skupščina, v kateri ima slovenski narod svojemu številu prebivalstva odgovarjajoče zastopstvo.
Vodilni organi Slovenske krajine so:
#ministrstvo Slovenske krajine v Soboti,
#vlada.<ref>Moj spomini, 62. str.</ref>
 
S podpisom trianonske pogodbe, 4. junija 1920, pa sta dobri dve tretjini Slovenske krajine (Prekmurje) pripadli SHS, Porabje pa Madžarski.
Na čelu vlade Slovenske krajine je minister član ogrske ljudske vlade, v avtonomnih zadevah pa najvišji vladni organ ter odgovoren slovenski narodni skupščini, kakor tudi ogrski zbornici. Njegov namestnik je vladni tajnik.
Na čelu vlade Slovenske krajine stoji soboški upravitelj pod vodstvom in nadzorstvom ministra Slovenske krajine. V Slovenski krajini mora Ogrska ustanoviti slovensko gimnazijo v Soboti in [[Monošter|Monoštru]], gospodarsko šolo in dekliško srednjo šolo ter učiteljišče. Soboška meščanska šola se mora spremeniti v slovensko, lendavska meščanska šola pa mora dobiti slovenske paralelne razrede, ravno tako gimnazija Mihálya Vörösmartyja v Monoštru.
 
▲Madžarski voditelji so bili naklonjeni široki avtonomiji Slovenske krajine, tako je [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] z drugimi politiki razdelal program avtonomije. Po izbruhu revolucije na Madžarskem pa se je stanje povsem spremenilo. Po kratkotrajni [[Murska republika|Murski republiki]] (od 29. maja 1919 do 6. junija 1919) je vojska Kraljevine SHS z mednarodnim mandatom prevzela nadzor nad področjem Prekmurja. Klekl takrat je prosil, da bi v Sloveniji tudi dobili avtonomijo, ampak slovenski politiki so tako menili, da referendum že nima važnosti.
 
S podpisom trianonske pogodbe, 4. junija 1920, pa sta dobri dve tretjini Slovenske krajine (Prekmurje) pripadli SHS, Porabje pa Madžarski. Po vojni Klekl je poskusil minimalno jezikovno avtonomijo prositi za Prekmurje, naj v osnovnih šolah in malih uradih lahko uporabijo prekmurščino, ampak ta načrt tudi ni uspel.<ref>Med verzuško in pesmijo, 73. str.</ref>
 
== Viri ==
* ''Források a Muravidék Történetéhez/Viri za zgodovino Prekmurja''. Uredniki: László Mayer és András Molnár, Slovenski prevod: Magda Berden, [[Sombotel|Szombathely]]-[[Zalaegerszeg]] 2008. ISBN 978-963-7227-19-6 {{COBISS.SI|ID=6450995}}
* [[Franci Just]]: Med verzuško in pesmijo, Franc-Franc, [[Murska Sobota]] ISBN 961-219-025-9
* [[Ivan Jerič]]: Moji spomini. Zavod sv. Miklavža Murska Sobota, [[2000]].
 
== Glej tudi ==
* [[Slovenska okroglina]]
* [[Prekmurska jezikovna vojna]]
 
== Opombe in reference ==
Vrstica 45 ⟶ 23:
[[Category:Zgodovina Slovenije]]
[[Category:Zgodovina Jugoslavije]]
[[Kategorija:Zgodovina Prekmurja]]
 
{{Link FA|hu}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_krajina_(Ogrska)«