Slovenska krajina (Ogrska): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika Doncsecz (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika IP 213
zakaj si razveljavil?
Vrstica 1:
[[File:Processus Tocsaghiensies (1790).jpg|250px|thumb|right|''Distrikt TótságSlovenska okroglina'' oz. ''Districtus Tothsaghhiensis'' ''(Slovenska karokroglina). [[ŠtefanMikloš Küzmič|Küzmič]]<ref>[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1997_LETNIK_51_STEVILKA_1.pdf Zgodovinskije časopis]</ref>imenoval slovenipokrajino kot ''Slovenska okroglina'' (madž. konec 18''Tótság''). stoletja;V predstavlja[[19. nekočstoletje|19. najboljstoletju]] južnije delprišlo Györskenovo škofije,ime kjer''Vendvidék'' so živeli Slovenci med Muro in Rabo ter avstrijsko mejo na zahodu in mejo Zalske županije na vzhodu. Pozneje so tako imenovali soboško(Slovenska dekanijokrajina).]]
 
'''Slovenska krajina''' (madžarsko: ''Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina''; tudi '''Slovenska okroglina'''<ref>http://www.mladina.si/tednik/200402/clanek/kul-knjige--danijel_voncina/</ref>) je bilo poimenovanje [[slovenščina|slovensko]] govorečega območja [[Železna županija|Železne]] in [[Zalska županija|Zalske županije]] v [[Ogrska|Kraljevini Ogrski]] od [[1819. stoletje|1819. stoletja]] do podpisa [[Trianonska mirovna pogodba|trianonske pogodbe]] 4. junija 1920. Od [[srednji vek|srednjega veka]] do [[19. stoletje|19. stoletja]] se imenuje pokrajina ''Tótság (Slovenska okroglina),'' potem ''Vendvidék,'' ki je ''Slovenska krajina.''
 
Po trianonski mirovni pogodbi je devet slovenskih vasi v okolici [[Monošter|Monoštra]] ostalo na [[Madžarska|Madžarskem]], ostale vasi Slovenske krajine pa so bile priključene h [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Pokrajina med državno mejo in Muro je dobila ime [[Prekmurje]], med državno mejo in Rabo pa [[Porabje]].<ref>www.prebold.com/casopis/casopis207/Marija_Kozar.doc</ref>
Vrstica 7:
== Zahteve po avtonomiji ==
[[File:Zgodovina Slovenske krajine (Novine, 1932. VII. 17.).JPG|thumb|right|250px|Joško Maučec: ''Zgodovina Slovenske krajine'' (Novine, julij 1932).]]
Leta 1918, z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], so bili slovenski politiki v Slovenski krajini pred odločitvijo ali naj ostanejo del novo nastale Madžarske, naj ostanejo samostojni (Republika Slovenska krajina) ali pa se pridružijo novo nastali [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov]]. Klekl je hotel nabaviti avtonomijo tudi znotraj Slovenije.<ref>Nagy Világ, oktober 2007. 781. str.</ref>
 
Kleklov načrt za avtonomijo tako je misli, da na upravni teritoriji Slovenske krajine ne more biti uzakonjen tako zakon, ki bi:
Madžarski voditelji so bili naklonjeni široki avtonomiji Slovenske krajine, tako je [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] z drugimi politiki razdelal program avtonomije. Po izbruhu revolucije na Madžarskem pa se je stanje povsem spremenilo. Po kratkotrajni [[Murska republika|Murski republiki]] (od 29. maja 1919 do 6. junija 1919) je vojska Kraljevine SHS z mednarodnim mandatom prevzela nadzor nad področjem Prekmurja.
#izključeval verouk iz šole,
#dovoljeval v kakršnikoli obliki odvzem cerkvene imovine (cerkve, župnišča, obleke, nabožni predmeti itd.),
#dovoljeval razlastitev cerkvene imovine brez primerne odškodnine in podržavljanje brez predhodnega cerkvenega dovoljenja
#dovoljeval zaposlitev takih učnih moči, ki bi brez izgube službe mogle širiti brezverstvo, nemoralo,
#ne priznaval Cerkvi pravice vzdrževanja cerkvenih šol in nemoteno delovanje cerkvenim društvom.
Zakonodajni organi Slovenske krajine so:
#v avtonomnih zadevah slovenska narodna skupščina, kjer je uradni jezik seveda [[prekmurščina]],
#v skupnih zadevah z Ogrsko Ljudsko republiko pa ogrska skupna narodna skupščina, v kateri ima slovenski narod svojemu številu prebivalstva odgovarjajoče zastopstvo.
Vodilni organi Slovenske krajine so:
#ministrstvo Slovenske krajine v Soboti,
#vlada.<ref>Moj spomini, 62. str.</ref>
 
Madžarski voditelji so bili naklonjeni široki avtonomiji Slovenske krajine, tako je [[Jožef Klekl (politik)|Jožef Klekl]] z drugimi politiki razdelal program avtonomije. Po izbruhu revolucije na Madžarskem pa se je stanje povsem spremenilo. Po kratkotrajni [[Murska republika|Murski republiki]] (od 29. maja 1919 do 6. junija 1919) je vojska Kraljevine SHS z mednarodnim mandatom prevzela nadzor nad področjem Prekmurja. Klekl takrat je prosil, da bi Slovenija tudi dala avtonomijo za Prekmurje, ampak slovenski politiki so tako menili, da že referendum nima važnosti.
S podpisom trianonske pogodbe, 4. junija 1920, pa sta dobri dve tretjini Slovenske krajine (Prekmurje) pripadli SHS, Porabje pa Madžarski.
 
S podpisom trianonske pogodbe, 4. junija 1920, pa sta dobri dve tretjini Slovenske krajine (Prekmurje) pripadli SHS, Porabje pa Madžarski. Po vojni Klekl je poskusil minimalno jezikovno avtonomijo prositi za Prekmurje, naj v osnovnih šolah in malih uradih lahko uporabijo Prekmurci prekmurščino, ampak ta načrt tudi ni uspel.<ref>Med verzuško in pesmijo, 73. str.</ref>
 
== Viri ==
* ''Források a Muravidék Történetéhez/Viri za zgodovino Prekmurja''. Uredniki: László Mayer és András Molnár, Slovenski prevod: Magda Berden, [[Sombotel|Szombathely]]-[[Zalaegerszeg]] 2008. ISBN 978-963-7227-19-6 {{COBISS.SI|ID=6450995}}
* [[Franci Just]]: Med verzuško in pesmijo, Franc-Franc, [[Murska Sobota]] ISBN 961-219-025-9
* [[Ivan Jerič]]: Moji spomini. Zavod sv. Miklavža Murska Sobota, [[2000]].
 
== Opombe in reference ==