Velika nagrada Francije 1906: Razlika med redakcijama

[[Slika:1906 French Grand Prix Edmond.jpg|thumb|300px|right|J. Edmond v svojem [[Renault]]u pred dirko. Med dirko je odstopil, ker so mu v oči prileteli delci [[gudron]]a s steze.]]
Ceste okoli steze so zaprti za promet na dan dirke ob peti uri zjutraj.<ref name="Hodges p. 15">Hodges (1967), p. 15</ref> Žreb je med trinajstimi moštvi določil štartni vrstni red in vsakemu moštvu določil svojo številko.<ref name="lapresse">{{Citation|date = 1906-06-26|title = Une Grand Épreuve Sportive: Le Grand Prix de l'ACF|newspaper = [[La Presse (French newspaper)|La Presse]]|publication-place = Paris|volume = 73|issue = 5138|page = 1|url = http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6037880|language = v francoščini}}</ref> Vsak od največ treh dirkalnikov vsakega moštva je dobil poleg številke še črko A, B ali C. Dirkalnike so na štartni vrsti razvrstili v dve vrsti, tiste z oznako A v eno vrsto, druge z oznako B pa v drugo. Dirkalniki z oznako C so štartali zadnji, oblikovali so enojno vrsto na strani steze, da bi jih lahko prehiteli dirkači, ki bodo že odpeljali prvi krog. Dirkači so štartali v 90-sekundnem intervalu, z začetkom ob šesti uri zjutraj.{{#tag:ref|Za razliko od dirk Gordon Bennett Cup, tu dirkalnikov ni bilo potrebno prebarvati v [[Seznam mednarodnih obarvanj dirkalnikov Formule 1|nacionalnih dirkaških barvah]] glede na narodnost proizvajalcev (na primer modra za Francijo, rdeča za Italijo in bela za Nemčijo). Kljub temu pa je večina dirkalnikov sledilo temu.<ref name="Hodges p. 15"/>|group="op"}}<ref name="Hodges p. 15"/> [[Fernand Gabriel]], Lorraine-Dietrich, bi s številko 1A moral štartati prvi, toda ob štartu mu je ugasnil motor, ki mu ga ni uspelo ponovno zagnati preden se je naslednji dirkač [[Vincenzo Lancia]], FIAT, že odpeljal.<ref name="Pomeroy p. 21"/> Renaultov prvi dirkač, Madžar [[Ferenc Szisz]], je štartal kot tretji, za njim [[Victor Hémery]] iz Darracqa, [[Paul Baras]] iz Brasiera, [[Camille Jenatzy]] iz Mercedesa, [[Louis Rigolly]] iz Gobron-Brilliéja in [[Alessandro Cagno]] iz Itale. [[Philippe Tavenaux]] iz Grégoireja, ki bi moral biti naslednji, ni mogel štartati, edini preostali dirkač, ki dirke ni začel, pa je bil edini Vulpesov dirkalnik [[Marius Barriaux|Mariusa Barriauxa]], ki se je umaknil z dirke, ker je bil njegov dirkalnik prekoračil največjo dovoljeno maso. Zadnji izmed dvaintridesetih dirkačev, ki so štartali, »de la Touloubre«{{#tag:ref|Kot imena nekaterih ostalih udeležencev dirke, »Pierry«, »Burton« in »Mariaux«, je »de la Touloubre« [[psevdonim]].|group="op"}} je s Clément-Bayardom in številko 13C štartal ob 6:49:30 zjutraj.<ref name="Hodges pp. 13-14"/>
 
Italin dirkač [[Maurice Fabry]] je dirko začel najhitreje, prvi kilometer je prevozil v času 43,4 s, po prvem odpeljanem krogu pa je bil najhitrejši [[Jules Barillier]] z Brasierjem. Njegov čas prvega kroga 52:25,4 ga je glede na položaj na stezi pomaknil na tretje mesto, skupno na dirki pa v vodstvo. <ref name="when?"/><ref name="Hodges p. 16">Hodges (1967), str. 16</ref> Zaradi mehanske okvare je [[Fernand Gabriel]] izgubil nadzor nad svojim dirkalnikom v Saint-Calaisu, sicer mu ga je uspelo je obvladati preden bi prišlo do hujšega trčenja, toda vseeno je moral odstopiti.<ref name="Hilton pp. 21-22">Hilton (2005), str. 21–22</ref> Baras je tudi po drugem krogu zadržal vodstvo, toda v tretjem krogu ga je Szisz na stezi prehitel in tudi prevzel vodstvo. V najbolj vročem delu dneva je temperatura zraka dosegla 49 °C, zaradi česar se je začel topiti gudron. To je dirkačem predstavljalo večje težave od prahu, saj so ga dirkalniki dvigali v zrak in metali v obraz dirkačem in mehanikom zadaj, občasno kljub dirkaškim očalom tudi v oči.<ref name="when?"/><ref name="Hodges p. 16">Hodges (1967), str. 16</ref> Renaultovega dirkača J. Edmonda je to še posebej prizadelo, saj mu je zaradi zlomljenih dirkaških očal v oči priletelo toliko delcev gudrona, da je bil praktično slep, njegovi poskusi menjave očal v boksih so komisarji dirke zavrnili, saj po pravilih ni bilo dovoljeno menjavati opremo v času dirke. Prav tako ga ni smel zamenjati drug dirkač, zato je po nadaljnjih dveh krogih odstopil.<ref name="Hilton p. 22"/>
 
[[Slika:Shepard_Calais_1906_FrenchGP.ogv|thumb|thumbtime=0:16|right|300px|[[Elliott Shepard]], [[Hotchkiss]], zapelje z lesenega dela steze v osmem krogu pri [[Saint-Calais]]u]]
[[Aldo Weilschott]], FIAT, je iz štirinajstega mesta v tretjem krogu napredoval do tretjega mesta v petem krogu, ko pa se je njegov dirkalnik prevrnil na lesenem odseku proge pri Vibrayeju.<ref name="Hodges p. 17">Hodges (1967), str. 17</ref> Szisz je zadržal vodstvo, ki ga je bil prevzel v tretjem krogu, do konca prvega dne, ko je tik pred poldnevom končal prvo polovico dirke s časom 5:45:30,4, 26 minut pred drugouvrščenim [[Albert Clément|Albertom Clémentom]] s Clément-Bayardom.<ref name="Hilton p. 23">Hilton (2005), str. 23</ref> Kljub počasnem začetku dirke, je dirkač FIAT-a [[Felice Nazzaro]] napredoval do tretjega mesta, 15 minut za Clémentom. Sedemnajst dirkačev je končalo prvi dan dirke, kot zadnji [[Henri Rougier]] s časom 8:15:55,0, dve in pol uri za Sziszom.<ref name="Hodges p. 17">Hodges (1967), str. 17</ref><ref name="Hilton p. 23">Hilton (2005), str. 23</ref> Vse dirkalnike so do naslednjega jutra postavili v ''[[parc fermé]]'', osvetljen del, ki so ga nadzorovali komisarji ACF.<ref name="Hodges p. 17">Hodges (1967), str. 17</ref>
 
Čas prvega dne vsakega dirkača je določal njegov čas štarta drugega dela dirke, Sziszov čas 5:45:30,4 je tako pomenil, da je dirko začel ob 5:45 zjutraj. Po enakem sistemu je Clément štartal ob 6:11, Nazzaro pa ob 6:26. Ta sistem je omogočal, da so razlike med dirkači na stezi odražale resnično stanje na dirki skupno. Konj, ki je bil treniran za glasen zvok ob zaganjanju motorja, je povlekel dirkalnike z dirkači iz parc ferméja do štartne črte.<ref name="Hilton p. 24">Hilton (2005), str. 24</ref> Ker dirkači in mehaniki niso mogli delati na dirkalnikih vse do štartnega signala, sta Szisz in Clément takoj po štartu zapeljala v bokse na menjavo pnevmatik in servisiranje dirkalnika. Clément je postanek opravil hitreje od Szisza, Nazzaro pa se ni odločil za postanek. Tako se je Clément približal Sziszu, Nazzaro pa Clémentu.<ref name="Hodges p. 17"/> Jenatzy in Lancia, ki sta imela oba prvi dan težave z očmi, sta se odločila odstopiti in dirkalnika prepustiti rezervnima dirkačema. Tako je »Burton« prevzel dirkalnik Jenatzyja, Lancia pa je bil primoran nadaljevati v običajnih oblačilih, ker se rezervni dirkač ni pojavil do njegovega štarta.<ref name="Hilton p. 25">Hilton (2005), str. 25</ref>
 
Hotchkissov dirkač [[Elliott Shepard]], ki je bil po prvem dnevu četrti, manj kot štiri minute za Nazzarom, je porabil pol ure za delo na dirkalniku v boksih, za menjavo pnevmatik in menjavo tekočin. V osmem krogu je na lesenem odseku proge pri Saint-Calaisu zapeljal s steze, toda uspel je nadaljevati, kasneje v tem krogu pa se je zaradi okvare kolesa zaletel v kup zemlje in moral odstopiti.<ref name="Hilton p. 25"/><ref name="Hodges p. 18">Hodges (1967), str. 18</ref> Panhardov dirkač [[Georges Teste]] je zletel s steze kmalu po štartu in odstopil, kot tudi edini dirkač Gobron-Brilliéja, [[Louis Rigolly]], ki je moral v sedmem krogu odstopiti zaradi okvare hladilnika.<ref name="Hodges pp. 18-19">Hodges (1967), str. 18–19</ref> Po dveh odpeljanih krogih drugega dne je drugouvrščeni Clément naredil razliko 23-ih sekund pred Nazzarom, toda krog kasneje je padla le na tri minute. Nazzaro je v desetem krogu že prehitel Clément, toda zaradi postanka v boksih za dolivanje goriva, je drugo mesto ponovno prevzel Clément. Nazzaro ga je kmalu zatem ponovno prehitel in ob vstopu v zadnji krog dirke držal manj kot minuto prednosti pred Clémentom.<ref name="Hodges pp. 18-19"/>
 
[[Slika:1906 French Grand Prix Finish.jpg|thumb|300px|right|Zmagovalec [[Ferenc Szisz]] ob prečkanju cilja]]
Na Sziszovem Renaultu je v zadnjem krogu dirke prišlo do okvare zadnjega vzmetenja, toda prednost več kot pol ure mu je zadoščala za pazljivo vožnjo do cilja v vodstvu. Zamaha s črno zastavo za zmagovalca dirke je bil delež po skupnem času 12:12:07,0 ob prečkanju ciljne črte. Szisz je tudi dosegel najvišjo hitrost na ravnini, 154 km/h.<ref name="when?"/><ref name="Hilton p. 26">Hilton (2005), str. 26</ref><ref name="Hodges p. 19">Hodges (1967), str. 19</ref> Dirko je končal 43 minut pred Nazzarom, ki je dirko končal kot drugi še tri minute pred Clémentom. Jules Barillier je osvojil četrto mesto, peti je bil Lancia, šesti pa Panhardov dirkač [[George Heath]]. Baras, ki je v prvem krogu postavil najhitrejši krog dirke, je zasedel sedmo mesto, osmo [[Arthur Duray]] z Lorraine-Dietrichom, deveto »Pierry« z Brasierom, deseti pa je bil »Burton«. Zadnji uvrščeni dirkač je bil »Mariaux«, ki je bil z Mercedesom enajsti, z zaostankov več kot štirih ur za zmagovalcem. Rougier, ki je postavil najhitrejši krog drugega dne s časom 53:16,4, je odstopil v desetem krogu po seriji predrtih pnevmatik.<ref name="Hodges p. 19"/> Med ostalimi odstopi so imeli Hémery, [[René Hanriot]] in [[Louis Wagner]] iz moštva Darracq vsi težave z motorjem, hladilniki na dirkalnikih Rigollyja, [[Xavier Civelli de Bosch|Xavierja Civellija de Boscha]] in Cagnoja so odpovedali, [[Pierre de Caters]], [[Hubert le Blon]], A. Villemain in [[Vincenzo Florio]] so odstopili zaradi okvar koles, Gabriel, »de la Touloubre« in [[Henri Tart]] zaradi ostalih mehanskih okvar, Fabry, Weilschott, Teste, Richez in [[Jacques Salleron]] pa zaradi trčenj. Edmond, Renault, je bil edini dirkač, ki je odstopil zaradi poškodbe dirkača.<ref name="Hodges p. 19"/>
 
== Rezultati ==
152.898

urejanj