Johann Elert Bode: Razlika med redakcijama

kjer pri ''n'' = 1 za [[Merkur (planet)|Merkur]] spustimo prvi člen 1/2. Za razmerje 28 tedaj še ni bilo nobenega planeta in tudi [[Uran (planet)|Uran]] z razmerjem 196 še ni bil znan. Ko je leta [[1781]] [[William Herschel]] odkril Uran, se astronomi niso mogli več premagovati. Začeli so iskati planet z razmerjem 28 in leta [[1801]] je [[Giuseppe Piazzi|Piazzi]] našel [[asteroid]] [[1 Ceres]], ki je odgovarjal razmerju, čeprav ni bil planet. Leta [[1846]] je ob odkritju [[Neptun (planet)|Neptuna]] zakon izgubil svoj pomen, čeprav sta se [[John Couch Adams|John Adams]] in [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier| Le Verrier]] oba opirala nanj. Obstajajo tudi druge eksponentne enačbe, ki so znatno boljše, <math>a = a' K^n</math>. Za planete je <math>a' = 0,21a_0</math> in ''K'' = 1,7, za [[Jupiter (planet)|Jupitrove]], [[Saturn (planet)|Saturnove]] in Uranove satelite pa po vrsti ''K'' = 1,6, ''K'' = 1,5 in ''K'' = 1,4. Teoretična razlaga za ta zakon ne obstaja. Astronomi menijo, da so razmerja podobna izmerjenim le naključno. Ali gre za naključje ali za dober približek, je za zdaj nemogoče odgovoriti. Zagotovo pa zadeva zakon razmere ob nastanku [[Osončje|Osončja]]. Nekateri mislijo, da je vezan le na [[os vrtenja|osno]] [[simetrija|simetrijo]], ki približno velja v Osončju, saj se gibljejo vsa [[nebesno telo|nebesna telesa]] približno v ravnini. Bode je dal ob odkritju ime Uranu, ki ga je Herschel hotel imenovati Georgium Sidus (Jurijeva zvezda), ker je angleški kralj postal Herschlov zaščitnik.

===; Poimenovanja ===