Centrifugiranje: Razlika med redakcijama

* ''diferencialno preparativno centrifugiranje'', ki temelji na dejstvu, da se gostejši delci hitreje usedajo pri manjših pospeških, manjši delci pa pri večjih pospeških. Tako vzorec najprej centrifugiramo pri najmanjši hitrosti, največji delci se posedejo, ločimo supernatant od usedline in ga ponovno centrifugiramo pri večji hitrosti in postopek večkrat ponovimo pri vedno večjem pospešku, dokler se ne posedejo manjši delci. Za zagotavljanje čistosti vzorca usedlino spiramo in jo ponovno centrifugiramo pod enakimi pogoji. Vendar se moramo zavedati, da tako vsakič nekaj materiala izgubimo in zato tega ne počnemo, ko imamo majhno količino začetnega materiala.

 

 

* ''izopiktično centrifugiranje'' prav tako temelji na razliki v gostotah. Gradient medija se ustvari sam na podlagi ravnotežne [[sedimentacija|sedimentacije]] nato pa se delci ustavijo tam, kjer je gostota enaka gostoti medija. Primer je ločevanje [[deoksiribonukleinska kislina|DNK]], pri kateri uporabimo raztopino cezijevega klorida. [[Cezijev klorid]] uporabimo, ker ima podobno gostoto kot DNK. Zmes damo v centrifugo za več ur, pri pospešku 10^5 x g. Čez nekaj časa se ustvari gradient cezijevega klorida zaradi dveh sil – [[difuzija|difuzijske]] in centrifugalne. Molekule bodo sedimentirale stran od rotorja, najbolj koncentrirano na dnu epruvete zaradi gravitacijske sile. Difuzijska sila pa nasprotuje gravitacijski in kaže proti centru rotorja. Ravnotežje teh dveh sil ustvari stabilen gradient raztopine cezijevega klorida. DNK se bo ločila na podlagi relativnih razmerij [[bazni par|baznih parov]]: [[adenin]] – [[timin]] (manjša molekulska masa) in [[gvanin]] – [[citozin]] (večja molekulska masa). Pri dveh molekulah DNK, ki sta enako dolgi, bo imela tista z več A-T pari manjšo gostoto. Ločile se bodo tudi druge nukleinske kisline, npr. [[ribonukleinska kislina|RNK]] je gostejša kot dodatno zvita (supercoiled) plazmidna DNK, ki je gostejša kot linearna kromosomska DNK. Tehnika je dolgotrajna in zahteva velike hitrosti.

* ''consko centrifugiranje'' je tehnika, pri kateri majhen volumen vzorca nanesemo na vrh medija in opazujemo sedimentacijo makromolekul. Najprej moramo ustvariti medij, ki ima plasti različne gostote, primerna medija sta raztopina [[saharoza|saharoze]] ali raztopina cezijevega klorida. Delci bodo sedimentirali v različnih conah, glede na gostoto in obliko delcev. Pri conskem centrifugiranju so potrebne manjše hitrosti, vendar je zelo pomemben čas, saj če centrifugiranje prehitro ustavimo sedimentacija ni končana, če pa centrifugiramo predolgo časa pa pride do ko-precipitacije vseh analitov.

 

Analitsko centrifugiranje se uporablja predvsem za:

* ugotavljanje čistosti molekul,

T = temperatura

 

 

D = [[difuzijska konstanta]]