|
[[slika: Slika-pogaseni_zmaj_naslovnica_b_s_zmavc_show.jpg|thumb|100px|Naslovnica pravljice Pogašeni zmaj.]]
'''''Pogašeni zmaj''''' je kratka [[pravljica]] iz zbirke pravljic [[Pogašeni zmaj (zbirka pravljic)|Pogašeni zmaj]] ([[2003]]) slovenske pisateljice, pesnice, režiserke in prevajalke [[Bina Štampe Žmavc|Bine Štampe Žmavc]]. V pravljici nastopa zmaj, ki bere zgodbe o zmajih in se razjezi, ko nekje piše, da zmajev ni več. Zato se odpravi na sodišče, kjer zaneti požar v sodni dvorani, ker se je tako močno razburil in mu je iz ustleta bruhal ogenj2003. Gasilci z gasilnimi aparati pogasijo požar in tudi zmaja, ki je na koncu zaradi belega prahu pobeljen in pogašen. Odtod pride tudi naslov pravljice.
== Simbol zmaja ==
V vzhodnih kulturah zmaj simbolizira srečo. Na zahodu pa je za razliko v pravljicah vedno upodobljen kot zlobni zmaj, katerega mora premagati dobri princ, da pride do lepe kraljične. Na vzhodu zmaji veljajo za junake, na zahodu pa zlobne pošasti. V pravljicah so zmaji največkrat prikazani kot veliki zlobni ogenj-bruhajoči stvori z velikimi zobmi in po navadi v službi zlobnih čarovnic. Vedno so inteligentni in ubogajo ukaze.
Simbol zmaja v krščanstvu pomeni zlobno osebnost, zaradi povezovanja s hudičem (razširjeno predvsem v [[Evropa|Evropi]]). Poganska razlaga simbolizira zmaja kot zaščitnika (pripisujejo mu moč in zvitost), primer je valižanski zmaj Y Ddraig Goch (dobesedno rdeči zmaj), ki nastopa tudi v državni zastavi [[Wales]]a. Današnji grbi z zmaji izhajajo iz heraldičnega simbola, ki se je sprva pojavil na ščitih srednejveških vitezov.
== Glavni literarni lik ==
Pogašeni Zmaj je bil velik zmaj s tremi glavami in dolgim repom, skozi usta pa je bruhal ogenj. Živel je pod triglavo Zmajsko goro in lahko bi ga opisali kot jeznega in groznega zmaja, katerega so se ljudje bali. Njegova jezna izjava je na primer: »Naj spremenim vašo dvorano v jabolčno čežano, ali kaj?!«
Pogašeni zmaj se je zelo razburjal, ker so ljudje mislili, da zmaji ne živijo več. Ljudje so se ga zelo bali, saj je velik zmaj podrl vhod v sodišče in zanetil ogenj v sodni dvorani. Njegova pesmica v pravljici najbolje opiše njegov pomen v pravljici:
{{navedek|<small>Mar slišal sem prav? -
Da ne znam bruhat ognja,
da z zmaji je konec,
in konec pravljic,
da v žilah kri
je premalo zlobna,
da jaz, zmaj,
bojim se mravljic...,
da imam eno,
namesto tri glave,
in še ta mi
povzroča težave,
da nisem ugrabil
nobene kraljične,
vsa moja junaštva
so za gospodične,
da moja barva
sploh ni zmajska,
ampak zeleno papagajska,
in moj rep ne razkolje skale,
z njim, da naj raje
pometam predale ...
In čisto nazadnje najbolj grozno -
da sem za zmaja
prišel prepozno!
Tri krščene zmaje! -
Vam že dam predale-
od zmajske jeze
premikam skale,
z ognjem treh glav
osmodim vam podplate,
pa me pri priči
za zmaja priznate! –</small>}}
== Stranski liki ==
* vratar na sodišču
* vrhovni sodnik
* porotniki
* dežurni gasilci
== Vsebina pravljice ==
Pogašeni zmaj je pod triglavo Zmajsko goro, kjer je živel, prebiral pravljice in pesmi o zmajih. Nekaj časa je bil še potrpežljiv, ko je bral polresnice in neresnice o sebi in svojih sorodnikih, ko pa je prebral, da zmajev dandanes ni več, mu je popolnoma prekipelo. Napotil se je do sodišča in vrhovnemu sodniku na mizo zmetal kupe knjig o njihovih lažeh. Zahteval je proces za ponovno pridobitev zmajskega ugleda. Sodnik je bil ves prestrašen, a je kljub temu zmaju oporekal, da mora o tem odločiti porota. Zmaj se je močno razburil, saj je vendar stal pred njimi, a sodniku to ni bil zadosten dokaz, zato je Pogašeni zmaj bruhnil ogenj le toliko, da je prižgal veliko svečo na sodnikovi mizi in osmodil rokave sodnikove halje. Nato so zagoreli vsi lestenci v dvorani in dežurni gasilci so z gasilnimi aparati puhali bel prah po celi dvorani. Zmaj je gasilcem izpulil iz rok gasilne aparate in jih pogoltnil. Nato je zmaju skozi usta vseh treh glav začel puhati bel prah in sproti gasil ogenj. Vsi so zbežali iz dvorane in zmaj je bil podoben snežnemu zmaju v belo prepleskani dvorani. Zmaj se je zakrohotal, ker so ga najprej posnežili, potem pa zbežali in sklepal je, da ljudje zdaj vejo, da zmaji obstajajo, zato se je vrnil pod triglavo Zmajsko goro. Vendar zmaji še dandanes niso priznani na sodišču in jih pripisujejo pravljicam.
== Interpretacija ==
Glavni literarni lik kaže tipične značajske lastnosti zmajev, kot sta jeza in razburjenje. Toda tudi jeza ni premagala človeške vednosti, da zmaji ne obstajajo in živijo le v pravljicah. Na koncu realnost premaga domišljijo.
== Motivno-tematske povezave ==
Ostale zgodbe iz slovenske književnosti, v katerih nastopa motiv zmaja:
* [[Zmaj Tolovaj]]
* [[Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu]]
* [[Zmaj močeraj]]
* [[Zmajček razgrajaček]]
* [[Varuh obale]]
* [[Uspavanka za zmajčke]]
* [[Zaljubljeni zmaj]]
* [[Zmajček Jami v Postojnski jami]]
* [[Plahi zmaj]]
* [[Pošastno]]
* [[Zlatolaska in zmaj]]
* [[Zmaji iz našega mesta]]
* [[Prijazni zmaj Zumi]]
* [[Anin zmaj]]
* [[Zmaj Direndaj]]
* [[Petelin in zmaj]]
== Glej tudi ==
{{wikivir}}
* [[Seznam literarnih pojmov]]
* [[Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov]]
* [[Seznam slovenskih pravljic]]
== Literatura ==
B.Š. Žmavc: ''Pogašeni zmaj'', Ljubljana, 2003
[[Kategorija:Slovenske pravljice]]
|
