|
'
'''Črne maske''' so [[opera]] v dveh dejanjih (petih slikah) [[Slovenija|slovenskega]] [[komponist]]a [[Marij Kogoj|Marija Kogoja]]. [[Libreto]] je po istoimenskem besedilu [[Rusi|ruskega]] [[pisatelj]]a [[Leonid Andrejev|Leonida Andrejeva]] in slovenskem [[prevod]]u [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja]] napisal skladatelj (večinoma je uglasbil Vidmarjev prevod).
[[Krstna predstava]] je bila [[7. maj]]a [[1929]] v [[ljubljanska opera|ljubljanski Operi]]. Za to priložnost je skladatelj z dirigentom predstave [[Mirko Polič|Mirkom Poličem]] sodeloval pri krajšanju opere, nekatera izpuščena mesta pa je dokomponiral in povezal.
Vlogo vojvode Lorenza je interpeti
*''Drugi Lorenzo, Luigi'' - bariton
*''Dvorni norec Ecco'' - [[tenor]]
*''Donna Francesca'' - [[sopran]]
*''Signor Cristoforo'' - [[bas]]
*''Petruccio'' - bariton
*''Romualdo'' - tenor
*''Eleonora'' - mezzosopran
*''Emilija'' - mezzosopran
*''Silvio''
*''Kmet''
*''Kmetica''
*''Mario'' - bas
*''Pietro'' - tenor
*''Hlapec''
*''Pajek''
*''Dolgo Sivo''
*''Laž''
*''Maska''
*''Prvi sluga''
*''Drugi sluga''
*''Tretji sluga'' - bariton
== Vsebina ==
===Prvo dejanje===
Grad Lorenzove duše.
rumenelo družinsko [[Kronika|kroniko]], v kateri spozna, da ga je mati spočela z zapitim konjskih hlapcem, medtem ko je bil njen mož na [[križarski pohod|križarskem pohodu]]. Sprevidel je, da je bila svetost materine podobe navadna laž.
Pojavi se njegov namišljeni dvojnik, ki ga v dvoboju premaga in ubije.
===Drugo dejanje===
Grad Lorenzove duše.
Lorenzo se vrne v dvorano, kjer poteka spopad med Rdečimi in Črnimi maskami. Iz vsepovsod sili tema. Povabljene maske ga obtožijo umora. Lorenzo daje vtis, da je okamenel. Ugasne še plamen zadnje bakle in vse zagrne mrak.
Grad Lorenzove hiše.
Povsod črnina, le v soju sveč se Lorenzo sklanja nad truplo vojvode di Spadara. Iz teme spomina ostajajo osebe, ki razkrivajo resnico njegovega življenja (odnos do žene, podl. Le-ta jim naznani, da pričakuje goste. Čeprav to vsi razumejo kot blodnjo, spet razsvetlijo grad. Lorenzo na zunaj svojih bližnji ne prepozna, sledi pa cilju, ki mu ga pomaga doseči Ecco - uničiti svet laži in tako premagati temne sile.
Spomini, ki mu jih prikliče žena, v njem obudijo starega Lorenza. Zapoje pesem, ki se sprevrže v himno Satanu.
Vtem dvorano zajame ogenj, ki ga je podtaknil Ecco. Lorenzo se zave, prekliče vse izrečene besede in napove prihod [[Bog]]a, kralja nebes in zemlje.
V dvorano priženo ožganega in oslepelega dvornega norca, ki ga Lorenzo sprejme kot brata in zaščiti pred pobesnelimi služabniki.
Ob zvokih [[benedictus]]a ogenj prežene črne maske in očisti vsega zemeljskega, tudi vojvodo in dvornega norca.
Vse zajame ogenj.
{{umetnostna škrbina}}
[[Kategorija:Opere]]
[[Kategorija:1929 v glasbi]]
| 