|
'''Črne maske''' so [[opera]] v dveh dejanjih (petih slikah) [[Slovenija|slovenskega]] [[komponist]]a [[Marij Kogoj|Marija Kogoja]]. [[Libreto]] je po istoimenskem besedilu [[Rusi|ruskega]] [[pisatelj]]a [[Leonid Andrejev|Leonida Andrejeva]] in slovenskem [[prevod]]u [[Josip Vidmar|Josipa Vidmarja]] napisal skladatelj (večinoma je uglasbil Vidmarjev prevod).
Sprva se je vodstvo [[Ljubljanska Drama|ljubljanske Drame]] (ravnatelj [[Pavel Golia]] in dramaturg [[Oton Župančič]]) odločilo na svojem odru uprizoriti Andrejevo dramo. Zato je pri Kogoju, ki je bil tedaj tam korepetitor, naročilo scensko glasbo. Do uprizoritve pa nikoli ni prišlo. Kogoja je besedilo navdušilo, zato ga je v celoti uglasbil in napisal opero.
Delo je nastajalo v letih od [[1924]] do [[1927]].
[[Krstna predstava]] je bila [[7. maj]]a [[1929]] v [[ljubljanska opera|ljubljanski Operi]]. Za to priložnost je skladatelj z dirigentom predstave [[Mirko Polič|Mirkom Poličem]] sodeloval pri krajšanju opere, nekatera izpuščena mesta pa je dokomponiral in povezal.
Vlogo vojvode Lorenza je interpeti
Vlogo vojvode Lorenza je interpetiral [[bariton (glas)|bariton]]ist [[Robert Primožič]], donna Francesca je bila sopranistka [[Vilma Thierry]].
Opero so v Ljubljani izvedli še leta 1957 in 1990.
== Osebe ==
*''Lorenzo, vojvoda di Spadaro'' - [[bariton (glas)|bariton]]
*''Drugi Lorenzo, Luigi'' - bariton
*''Dvorni norec Ecco'' - [[tenor]]
Grad Lorenzove duše.
Zunaj tuli [[veter]]. Postarani in upognjeni Lorenzo bere orumenelorumenelo družinsko [[Kronika|kroniko]], v kateri spozna, da ga je mati spočela z zapitim konjskih hlapcem, medtem ko je bil njen mož na [[križarski pohod|križarskem pohodu]]. Sprevidel je, da je bila svetost materine podobe navadna laž. ▼Vojvoda Lorenzo v krogu najbližjih sprejema na svojem gradu zamaskirane goste. Priredil je [[ples v maskah]], zato nobenega prišleka ne prepozna. Na sprejem se je temeljito pripravil - povabil je glasbenike, spisal je glasbo in izbral najboljša vina ter ukazal služabnikom, naj razsvetlijo grad tako, da ne bo prostora za sence.
Služabniki z grozo naznanijo prihod mask. Le-te se mu posmehujejo, Lorenzo pa hitro spozna, da mu maske vidijo v dušo in [[srce]]. Zavzele so njegov grad, njegovi bližnji so izginili v neprepoznavne maske. Ko zaukaže [[glasbenik]]om, da zaigrajo, se glasba sprevrže v [[hudič]]ev ples. Pojavijo se črne maske, prividi in moraste sanje obkrožajo zbeganega Lorenza, ki zblazni. Začenja se spopad med svetlobo in temo.
Knjižnica v grajskem stolpu.
▲Zunaj tuli [[veter]]. Postarani in upognjeni Lorenzo bere orumenelo družinsko [[Kronika|kroniko]], v kateri spozna, da ga je mati spočela z zapitim konjskih hlapcem, medtem ko je bil njen mož na [[križarski pohod|križarskem pohodu]]. Sprevidel je, da je bila svetost materine podobe navadna laž.
Pojavi se njegov namišljeni dvojnik, ki ga v dvoboju premaga in ubije.
Grad Lorenzove hiše.
Povsod črnina, le v soju sveč se Lorenzo sklanja nad truplo vojvode di Spadara. Iz teme spomina ostajajo osebe, ki razkrivajo resnico njegovega življenja (odnos do žene, podložnikovpodl. Le-ta jim naznani, služabnikovda inpričakuje prijateljev)goste. RazodeneČeprav seto vsavsi prikritarazumejo človeškakot zlobablodnjo, poželjivostspet inrazsvetlijo hinavščina,grad. kiLorenzo jena bilazunaj skritasvojih zabližnji maskami.ne Edinoprepozna, Eccosledi ostanepa vcilju, stikuki zmu novimga Lorenzom.pomaga Spozna,doseči kajEcco vse- gauničiti ovirasvet laži in sklene postatitako njegovpremagati očiščujočitemne ogenjsile.
Grad vojvode di Spadaro.
Na prošnjo donne Francesce so vsi zelo obzirno do Lorenza, misleč da je bolan. Le-ta jim naznani, da pričakuje goste. Čeprav to vsi razumejo kot blodnjo, spet razsvetlijo grad. Lorenzo na zunaj svojih bližnji ne prepozna, sledi pa cilju, ki mu ga pomaga doseči Ecco - uničiti svet laži in tako premagati temne sile.
Spomini, ki mu jih prikliče žena, v njem obudijo starega Lorenza. Zapoje pesem, ki se sprevrže v himno Satanu.
Vtem dvorano zajame ogenj, ki ga je podtaknil Ecco. Lorenzo se zave, prekliče vse izrečene besede in napove prihod [[Bog]]a, kralja nebes in zemlje.
| 