Humboldtovska univerza: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 15:
 
V času Humboldta so najpomembnejše univerze izvajale državno organizirano akademsko raziskovanje, na področju terciarnega izobraževanja pa so tudi nove oblike visokih šol dobile znanstveno naročilo za raziskovanje. Zahteve Humboldtovega izobraževalnega ideala so bile tako ustrezne in so se prenesle na vse visoke šole. Kritiki vidijo v sedanjih reformah (npr. [[bolonjski proces]]) odklon od Humboldtovega ideala k poklicni usmerjenosti študentov, povezani z gospodarskimi interesi. Obstaja strah, da bo bolonjski proces omejil svobodo izobraževanja in raziskovanja. Bolonjska deklaracija v nasprotju s temi strahovi podpira evropsko univerzitetno tradicijo. Njeni cilji so [[osebnostni razvoj]] in priprava diplomantov na [[aktivno državljanstvo]], večanje znanja, spodbujanje znanstvenega raziskovanja in povečanje zaposljivosti, kar vse je mogoče doseči le na podlagi akademske svobode in avtonomije.
 
===Ideal akademske svobode in Slovenci===
 
Slovensko visokošolsko izobraževanje je bilo pritiskom s strani države prvič izpostavljeno v tridesetih letih 20. stoletja (protagonist upora je bil srednješolski profesor s šentviške škofovske gimnazije
[[Jakob Šolar]]), drugič v šestdesetih letih (odpor Filozofske fakultete z
akademikom [[Bogo Grafenauer|Bogom Grafenauerjem]] na čelu) in tretjič s poskusom uveljavitve usmerjenega izobraževanja leta 1981, ki sta ga ustavili dve zborovanji v Cankarjevem domu leta 1983.
 
==Alexander von Humboldt in njegova znanost==
Vrstica 40 ⟶ 46:
*Alenka Šelih: ''Namesto »samote in svobode« »odprtost in samostojnost«: Humboldtova vizija univerze in današnji čas''. Delo, št. 105, (8. V. 1991), str. 14. {{COBISS|ID=38758144}}
*Miran Hladnik: Ljubljanski univerzitetni študij slovenske književnosti. ''Srečanja 2: Zbornik referatov s Prvega slovensko-hrvaškega slavističnega srečanja'', 2001. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti, str. 109–112. [http://lit.ijs.si/novigrad.html].
*[[Konrad Paul Liessmann]]: ''Teorija neizobraženosti'' [Theorie der Unbildung], v hrvaščino prevedel Sead Muhamedagić 2008.
 
==Glej tudi==