Avtonomija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.7.1) (robot Dodajanje: az:Muxtariyyət
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Avtonomíja''' ([[stara grščina|grško]] Auto-[[Nomos]] - ''nomos'' pomeni »zakon«: ki si sam/a določa svoj [[zakon]]) je pravica do [[samoupravljanje|samoupravljanja]]. Ta [[koncept]] najdemo v [[morala|moralni]], [[politika|politični]] in [[bioetika|bioetični]] [[filozofija|filozofiji]]. Označuje možnost [[razumnost|razumnega]] [[posameznik]]a, da informirano in brez prisile sprejema odločitve. V moralni in politični filozofiji se avtonomija pogosto uporablja kot osnova za določanje moralne odgovornosti za posameznikova dejanja. Eno najbolj znanih filozofskih teorij avtonomije je razvil [[Immanuel Kant|Kant]]. V [[medicina|medicini]] je spoštovanje avtonomije pacientov pomemben cilj [[zdravnik]]ov in drugih delavcev, ki pa je lahko v opoziciji z etičnim načelom [[dobrodelnost]]i. Politično se lahko nanaša tudi na samoupravo [[narod]]a.
 
V pravnem pomenu je avtonomija instrument, s katerim se manjšini, ki zatrjuje različno identiteto, dovoljuje, da izvaja direktno kontrolo nad zadevami, ki so zanjezanjo posebnega pomena, in hkrati prepušča večji entiteti, da izvaja tista pooblastila, ki pokrivajo skupne interese. V zvezi z akademsko sceno se običajno govori o [[avtonomija univerze|univerzitetni avtonomiji]]. Izraz je utemeljil [[Wilhelm von Humboldt]], pomenil pa mu je svobodo profesorjev in študentov, da sami določajo predmet svojega akademskega interesa, medtem ko naj bi bila merila za izbor kadrov in univerzitetna zakonodaja v domeni države. Trditve, da [[bolonjski proces]] omejuje univerzitetno avtonomijo, so glede na to, da se bolonja sklicuje na humboldtovsko akademsko tradicijo, vprašljive.
 
[[Kategorija:Kreposti]]
[[Kategorija:Kibernetika]]
[[Kategorija: Univerza]]
 
[[ar:استقلال ذاتي]]