Strojništvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m ,
Vrstica 7:
Večina programov CAD omogoča izdelavo trirazsežnih modelov, ki jih lahko gledamo pod poljubnim kotom. Izjemni programi CAD z [[modeliranjem trdnin]] predstavljajo navidezno resničnost konstruiranja strojev. Ti trdninski modeli lahko služijo kot osnova za [[metoda končnih elementov|metodo končnih elementov]] in / ali za [[računalniška mehanika tekočin|računalniško dinamiko tekočin]] same konstrukcije. Prek uporabe [[računalniško podprta proizvodnja|računalniško podprte proizvodnje]] ([[CAM]]) lahko te modele programi neposredno uporabijo za pripravo »navodil«. Ta navodila prevzamejo [[računalniško numerično krmiljenje|računalniško numerično krmiljeni]] obdelovalni stroji ([[CNC]]) ali drugi samodejni procesi, s katerimi se izdelajo predmeti, ki jih predstavljajo modeli, brez vmesnih tehniških risb.
 
Osnovna področja, ki jih strojništvo potrebuje, so: [[dinamika]], [[statika]], [[trdnost]], [[prenos toplote]], [[mehanika tekočin|dinamika tekočin]], [[mehanika trdnin]], [[teorija nadzora]], [[pnevmatika]], [[hidravlika]], [[mehatronika]], [[kinematika]] in uporabna [[termodinamika]]. Strojni inženirji naj bi tudi razumeli in znali uporabljati spoznanja iz področij [[kemija|kemije]] in [[elektrotehnika|elektrotehnike]]. Pri majhnih razdaljah strojništvo postane [[molekularno inženirstvo]] - teoretičen pristop, s katerim bi se gradilo na ravni molekul prek [[mehanosinteza|mehanosinteze]]. Za sedaj ta pristop spada še vedno v [[raziskovalno inženirstvo]], nekateri pa ga imajo celo za [[znanstvena fantastika|znanstveno fantastiko]].
 
== Zunanje povezave ==