Obraščanje organizmov: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Door man (pogovor | prispevki)
pnp, tn
Jurc74 (pogovor | prispevki)
Vrstica 23:
Obstajata dve vrsti nestrupenih premazov proti obraščanju. Najpogostejši način temelji na nizkem [[trenje|trenju]] in nizki [[površinska energija|površinski energiji]]. To se odraža kot [[hidrofobnost|hidrofobna]] površina. Ti premazi ustvarijo gladko površino, ki lahko preprečijo oprijem večjih mikroorganizmov. Ponavadi se uporabljajo fluoropolimeri in silikonski premazi. Ti premazi so ekološko inertni, vendar imajo težave z mehansko trdnostjo in dolgoročno stabilnostjo. Natančneje, po določenem času lahko [[biofilm]] (mulj) prekrije površino, ta onemogoči kemično dejavnost zaščite in tako pripravi mikroorganizmom podlago za oprijem. <ref Name=antifouling_review/>
 
Drugi razred nestrupenih premazov proti obraščanju so [[hidrofilnost|hidrofilni premazi]]. Opirajo se na visoke vrednosti hidracije, da bi povečali odstranjevanje energetske vrednosti vode in tako preprečili beljakovinam in mikroorganizmom oprijem. Najpogostejši primeri teh premazov temeljijo na visoko hidriranih [[zwitterion]]ih, kot so [[glicinbetain]] in [[sulfobetain]]. Ti premazi imajo tudi nizko trenje, vendar so boljši zaradi hidrofobne površine, ki preprečuje oprijem bakterijam in s tem nastajanje biofilma. <ref> [http://dx.doi.org/10.1002/adma.200901407 S. Jiang, Z. Cao, Ultralow-Fouling, Functionalizable, and Hydrolyzable Zwitterionic Materials and Their Derivatives for Biological Applications, Advanced Materials, 2010, 22 , 9, 920] </ref> Ti premazi še niso na voljo na tržišču in so del večjih raziskav, ki jih [[urad za pomorske raziskave]] namenja za razvoj okolju varnih [[biomimetika|biomimetskih]] ladijskih premazov. <ref > [http://www.eurekalert.org/pub_releases/2009-06/oonr-nhc060409.php New hull coatings for Navy ships cut fuel use, protect environment] </ref>
 
== Vrste ==