Vodna energija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
M cunk (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
M cunk (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 7:
 
[[Voda]] je eden izmed najstarejših virov energije, ki se jih je človek naučil izkoriščati. Je najpomembnejši [[obnovljivi viri energije|obnovljivi vir energije]]. Kar 21,6 % vse [[električna energija|električne energije]] na svetu je proizvedeno z izkoriščanjem energije vode oz. hidroenergije.
 
Hidroenergijo so začeli izkoriščati naši predniki že pred dvema tisočletjema. Več [[stoletje|stoletij]] je hidroenergija namesto človeka opravljala fizično delo. Uporabljala se je v glavnem za direkten pogon mlinov, [[žaga|žag]], [[črpalka|črpalk]] in drugih podobnih naprav. Kasneje so ljudje ugotovili, da lahko hidroenegijo pretvorijo v električno energijo.
 
Vrstica 50 ⟶ 49:
==Hidroelektrarne==
 
Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah <ref> "Hidroelektrarne" [http://www.focus.si/ove/index.php?l1=vrste&l2=vodna] website </ref>. Z izjemo starih mlinov, ki jih poganja teža vode, izkoriščajo moderne hidroelektrarne kinetično energijo vode, ki jo le ta pridobi s padcem. Električno energijo pridobivamo v hidro in termo elektrarnah, ki pa imajo zelo različne karakteristike. Tisti izvor, ki prevzame večji delež ima dominantnejšo vlogo in karakterizira proizvodnjo električne energije. V deželah, kjer pridobivajo večji del električne energije z izrabljanjem vodnih moči je odvisna kvaliteta proizvodnje od režima voda in zato moramo posvetiti proučevanju voda vso pozornost. Možna proizvodnja hidroelektrarne je odvisna od trenutnih vodnih razmer. Le pri elektrarnah z velikimi akumulacijskimi bazeni lahko zmanjšamo neugodne lastnosti elektrarn zaradi neenakomernih dotokov. Ker sedanja znanost še ne zna napovedati, kako mokro ali suho bo naslednje obdobje, si pomagamo z opazovanjem vodotokov v preteklosti in njihova nihanja na nek način prenesemo v bodočnost. Poiskati moramo tista hidrološka stanja, ki nam bodo dala dovolj zanesljive podatke za določitev vloge hidroelektrarne v našem elektroenergetskem sistemu. Potrebno je proučiti tudi vplive pri povezovanju elektroenergetskih sistemov z različnimi karakteristikami, pa tudi ureditve toka reke zaradi obrambe pred poplavami, možnosti namakanja, izboljšanje plovbe itd. Pri proučevanju voda se takoj srečamo z ekonomsko tehničnimi problemi. Zajezitev in ureditev reke ob izgradnji hidroelektrarn služi večnamenskemu izrabljanja voda, zato bi moral vsak, ki ima od tega korist prevzeti svoj delež investicij. Problematika je kompleksna. Določitev optimalne rešitve ob upoštevanju vseh interesov, pa je zelo težka. Vodne moči razdelimo na teoretično razpoložljive (bruto vodne moči), tehnično in ekonomsko izkoristljive vodne moči. Ko upoštevamo srednji izkoristljiv pretok in padec, zmanjšan za izgube, dobimo tehnično izkoristljive vodne moči. Pojem ekonomsko izkoristljivih vodnih moči je vezan na razvoj tehničnih možnosti izgradnje in na razvoj ekonomskih kriterijev rentabilnosti, ki pa se spreminjajo. Ekonomičnost je odvisna od stopnje razvoja, mogoče jo je primerjati z drugimi energetskimi izvori in upoštevati ostale vodnogospodarske prednosti.
Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega padca. Glede na to razlikujemo različne vrste hidroelektrarn: pretočne elektrarne, akumulacijske elektrarne, pretočno-akumulacijske elektrarne.
 
Vrstica 120 ⟶ 119:
|}
 
 
==Viri==
 
==Viri in opombe==
{{opombe}}
 
<div class="references-small">
* {{navedi knjigo |author=Bogoljub Orel|title=Energetski pretvorniki I|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko|year=1986}}