Ergonomija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Urejanje notranjih povezav |
|||
Vrstica 38:
Združenje za človeške dejavnike in ergonomijo zajema več kot dvajset tehničnih podskupin, <ref>[http://www.hfes.org/web/TechnicalGroups/technical.html Technical Groups page at HFES Web site]</ref> kar kaže na zelo široko uporabo tega področja. [[Inženiring|Inženiring]], pri katerem se upoštevajo človeški dejavniki, se še naprej uspešno uporablja na področju [[vesolje|vesoljske]] znanosti, preučevanja staranja, zdravstvenega varstva, informacijske tehnologije, industrijskega oblikovanja, prometa, izobraževanja, jedrskega in virtualnega okolja itd. Profesorica ergonomije na Univerzi v Torontu Kim Vicente trdi, da so za jedrsko nesrečo v Černobilu odgovorni arhitekti, ki niso namenili dovolj pozornosti človeškim dejavnikom. »Čeprav so bili inženirji dobro usposobljeni, zaradi zapletenosti reaktorja in nadzornih plošč niso bili sposobni ugotoviti, kaj se dogaja [tik pred nesrečo].«
Fizična ergonomija ima pomembno vlogo na področju [[medicina|medicine]], zlasti za osebe, ki imajo fiziološke [[bolezen|bolezni]] ali motnje, kot sta [[artritis|artritis]] (kronični ali akutni) in [[sindrom karpalnega kanala]]. Pritisk, ki ga zdrave osebe morda sploh ne zaznajo, lahko osebam, ki trpijo za to [[bolezen|boleznijo]], povzroči hudo bolečino, zato ne morejo uporabljati nekaterih naprav. Veliko ergonomsko oblikovanih izdelkov se uporablja za zdravljenje ali preprečevanje nastanka takih bolezni in za odpravo kroničnih bolečin, ki nastanejo zaradi fizičnega pritiska.
Vprašanje človeških dejavnikov je pomembno tudi pri preprostih sistemih in potrošniških izdelkih. Nekateri primeri: mobilni telefoni in druge prenosne naprave, ki postajajo vedno manjše in bolj zapletene, več milijonov videorekorderjev, na katerih utripa »12:00« po vsem svetu, ker zelo malo ljudi zna nastaviti uro, budilke, ki jih zaspani uporabniki nenamerno izklopijo, čeprav so nameravali le zadremati za nekaj minut. Cilj oblikovanja, usmerjenega k uporabniku, ki se imenuje tudi sistemski pristop ali življenjski cikel uporabnosti, je izboljšati uporabniške sisteme.
| |||