Benzen: Razlika med redakcijama

dodanih 315 zlogov ,  pred 9 leti
m (Disambiguated: DebyeDebye (enota), butanbutan (plin))
 
=== Klinični simptomi in znaki ===
V primeru hude akutne zastrupitve (tj. več kot 3.000 ppm) se pokažejo simptomi in znaki zastrupitve z [[organsko topilo|organskimi topili]], kot so [[ekscitacija|vzburjenje]] (ekscitacija), [[evforija]], [[glavobol]] in [[vrtoglavica]],<ref name=eot/><ref name=mr/> pri zaužitju pa še zaspanost, vzdraženost [[želodec|želodca]] in [[bruhanje]] ter s tem povezana nevarnost vdiha (aspiracije) strupene vsebine v pljuča.<ref name=cdc/> V hujših primerih nastopi depresija [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]], zmedenost, [[aritmija]] ali povečan srčni utrip ([[tahikardija]]), [[krč]]i, [[koma]] in na koncu smrt zaradi dihalne odpovedi.<ref name=eot/>
 
Pri kronični zastrupitvi se pojavijo [[anemija]] (slabokrvnost), [[levkopenija]] in [[trombocitopenija]]. V skladu s tem je oslabljen [[imunski sistem]], kar poveča verjetnost [[okužba|okužb]]. V skrajnem primeru pride do [[aplazija kostnega mozga|aplazije kostnega mozga]], posledično pa [[aplastična anemija]] ter [[pancitopenija]].<ref name=eot/><ref name=mr/>
 
=== Drugi kronični učinki ===
Pri nekaterih ženskah, ki so vdihavale velike koncentracije benzena, so se pojavile nepravilnosti v [[menstruacija|menstrualnem ciklu]] in zmanjšanje velikosti [[jajčece|jajčnih celic]].<ref name=cdc/> Izpostavljenost benzenu je povezana z določenimi [[razvojna nepravilnost|razvojnimi nepravilnostmi]], kot sta [[spina bifida]] in [[anencefalija]].<ref>[http://www.environmentalhealthnews.org/ehs/newscience/benzene-linked-to-neural-tube-birth-defects/ »Breathe carefully: air emissions of benzene may cause birth defects«]. Pridobljeno dne 2011-01-03.</ref> Pri moških, ki imajo v sebi visoke doze benzena, obstaja verjetnost, da imajo v [[spermij]]ih nenormalno število kromosomov, kar vpliva na plodnost ter razvoj zarodka.<ref>[http://www.environmentalhealthnews.org/ehs/newscience/benzene-linked-to-sperm-abnormalities »Benzene exposure linked to sperm abnormalities that cause birth defects«]. Pridobljeno dne 2011-01-03.</ref> Študije na živalih, natančneje pri [[podgana]]h, [[miš]]ih, [[zajci]]h in [[dvoživke|dvoživkah]] so pokazale številne kromosomske nepravilnosti,<ref name=eot/> ki so se kazale kot manjša porodna masa mladičev, zakasnitev razvoja [[kost]]i in poškodbe kostnega mozga.<ref name=cdc/>
 
Benzen je zdaj klasificiran kot [[karcinogen]] (razred 1), ker dolgotrajna izpostavjenost visokim koncentracijam benzena v zraku pri občutljivih posameznikih povzroča [[levkemija|levkemijo]],<ref name=mr/> [[akutna mielocitna levkemija|akutno mielocitno levkemijo]] (AML) in [[akutna nelimfocitna levkemija|akutno nelimfocitno levkemijo]] (ANLL) pa nesporno povzroča ravno benzen.<ref>WHO. INTERNATIONAL AGENCY FOR RESEARCH ON CANCER, [http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/suppl7/suppl7.pdf IARC Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans, Overall Evaluations of Carcinogenicity: An Updating of IARC Monographs], Volumes 1 to 42, Supplement 7.</ref>
 
=== Diagnostika in zdravljenje ===
Ugotavljanje prisotnosti benzena v organizmu je na voljo več testov: izmeriti ga je možno v izdihanem zraku, krvi ali seču (urinu). Testiranje je sicer možno samo kmalu po kontaminaciji ali pri zelo visokih sprejetih količinah, ker se zelo hitro odstrani preko izdihovanja ali [[biotransferacija|biotransformacije]]. Ugotavljanje izpostavljenosti z analizo urina je težavno, ker enaki presnovki nastajajo tudi iz drugih virov.,<ref>{{cite journal|author=Ashley, D.L. ''s sod.''|pmid=8013127|year=1994|pages=1401–4|issue=7 Pt 2|volume=40|journal=Clinical chemistry|title=Blood concentrations of volatile organic compounds in a nonoccupationally exposed US population and in groups with suspected exposure|url=http://www.clinchem.org/cgi/reprint/40/7/1401.pdf}}</ref><ref>{{cite journal|author=Fustinoni, S.|title=Urinary t,t-muconic acid, S-phenylmercapturic acid and benzene as biomarkers of low benzene exposure.|journal=Chemico-biological interactions|volume=153-154|pages=253–6|year=2005|pmid=15935823|doi=10.1016/j.cbi.2005.03.031}}</ref><ref>Baselt, R. (2008). ''Disposition of Toxic Drugs and Chemicals in Man'', 8. izdaja. Foster City, CA: Biomedical Publications, str. 144-148.</ref> kljub temu nekateri viri omenjajo, da je primerno nadzorovati količino fenola v seču v primeru poklicne izpostavljenosti.<ref name=mr>{{cite journal|author=Sinkovič, A.|title=Zastrupitve s plini|journal=Med. razgl.|volume=48|issue=1-2|year=2009|pages=74}}</ref>
 
Pri zastrupitvi je potrebno odstraniti kontaminirana oblačila iz zastrupljenca, prizadete dele kože pa umiti z vodo in milom. V primeru zaužitja je potrebno dati [[aktivno oglje]], da se prepreči absorpcija v [[prebavni trakt|prebavnem traktu]]. Potrebno je tudi simptomatsko zdravljenje.<ref name=eot/>