Velika planina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 14:
Med [[etnologija|etnografske]] značilnosti Velike planine pa poleg pastirskih koč in raznovrstnih lesenih izdelkov za vsakdanjo rabo (žlice, noži, zajemalke različnih oblik, šprudle, ogrinjala za zaščito pred dežjem itd.) sodijo tudi [[trnič]]i, to je posušen hruškasto oblikovan [[sir]].
Na Veliki planini se je v zimi [[1931]]-[[1932]] pričela nova oblika zimskega turizma, tako imenovano »bajtarstvo«, to je najem pastirske koče v času, ko se na planini ni pasla živina. Prvi najemnik in začetnik je bil [[Rajko Gregorc]].
Leta [[1963]] podjetje [[Ljubljana Transport]] odkupi tuje deleže pri investiciji za izgradnjo nihalke na Veliko planino. 13. septembra [[1964]] je nihalka predana svojemu namenu. Leta [[1966]] se podjetju pridružita še hotel Šimnovec in gostišče Zeleni rob, podjetje pa ju dokončno odkupi dve leti kasneje. Prične se tudi širjenje smučišča s postavitvijo novih vlečnic.
Tako je danes Velika planina letno in zimskošportno središče z [[žičnica|gondolsko žičnico]], dvosedežnico, vlečnicami, gostišči in [[planinska koča|planinskimi domovi]] ter zasebnimi turističnimi kočami, zgrajenimi po vzoru pastirskih stanov.
| |||