Velika planina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Velika planina}}
[[Slika:Velika planina.JPG|thumb|
[[Slika:Velika planina 9.JPG|thumb|
'''Velika planina''' je [[ime]] [[kras|zakrasele]] [[gora|visokogorske]] [[planota|planote]] v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]] [[sever|SSV]] od [[Kamnik]]a, ki se rapzrostira na površini 5,8 [[kvadratni kilometer|km²]] in povprečni višini okoli 1500 [[mnm]] z najvišjim [[topografski vrh|vrhom]] ''Gradišče'', ki doseže višino 1666 mnm.
Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na [[Slovenija|Slovenskem]]. Na njej so [[pastir]]ji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti, imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preparevanja porušil strop in sta nastali [[udornica|udornici]]. Danes je Velika planina obdana z redkim [[smreka|smrekovim]] [[gozd]]om ter [[ruševje]]m in posejana z značilnimi [[kras|kraškimi]] [[vrtača]]mi. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Mehke zelene trate med vrtačami in kotliči so dale idealne pogoje za letno pašo [[domače govedo|govedi]].
==Zgodovina==
Človek je bil na Veliki planini navzoč že v [[Prazgodovina|prazgodovinskem času]], na kar opozarjajo [[arheologija|arheološke najdbe]]. Pastirji pa so planino naselili v [[srednji vek|srednjem veku]], na kar opozarja najdeni in raziskani [[tloris]] do sedaj najstarejše najdene pastirske koče iz 16. stoletja, ki je po merah in obliki skoraj identičen s sedanjo »Preskarjevo bajto«.
Vrstica 13 ⟶ 14:
Med [[etnologija|etnografske]] značilnosti Velike planine pa poleg pastirskih koč in raznovrstnih lesenih izdelkov za vsakdanjo rabo (žlice, noži, zajemalke različnih oblik, šprudle, ogrinjala za zaščito pred dežjem itd.) sodijo tudi [[trnič]]i, to je posušen hruškasto oblikovan [[sir]].
Na Veliki planini se je v zimi [[1931]]-[[1932]] pričela nova oblika zimskega turizma, tako imenovano »bajtarstvo«, to je najem pastirske koče v času, ko se na planini ni pasla živina. Prvi najemnik in začetnik je bil
Velika planina je tudi eno izmed [[naselje|naselij]] v [[občina Kamnik|občini Kamnik]], po popisu prebivalstva [[2002]] so na planini stalno prebivali štirje prebivalci.
==
Pozimi v času ugodnih snežnih razmer na delu Velike planine obratuje smučišče. Ker na planini ne sme biti umetnega zasneževanja, je smučišče odvisno od snežnih padavin.
* Z vzpenjačo iz doline [[Kamniška Bistrica|Kamniške Bistrice]].▼
===Smučarske naprave===
{| class="wikitable"
|-
! vrsta naprave !! ime naprave !! leto izgradnje
|-
| nihalka || Velika planina ||
|-
| dvosedežnica || Šimnovec ||
|-
| vlečnica || Purman || 1972
|-
| vlečnica || Jurček ||
|-
| vlečnica || Zeleni rob ||
|-
| vlečnica || Tiha 1 ||
|-
| vlečnica || Tiha 2 ||
|-
| vlečnica || Tiha 8 ||
|}
==Dostopi==
* Iz prelaza [[Volovljek (prelaz)|Volovjek]] med dolinama [[Črna|Črne]] in [[Lučnica|Lučnice]].
* Po planinski poti iz [[Stahovica|Stahovice]] mimo [[Sveti Primož nad Kamnikom|sv. Primoža]] ( 3 ure ).
| |||