Ergonomija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 29:
Nato je v 19. stoletju [[Frederick Winslow Taylor]] razvil metodo znanstvenega upravljanja, v skladu s katero se poskuša najti najprimernejša metoda za opravljanje določene naloge. Taylor je ugotovil, da se lahko na primer potroji količina premoga, ki ga izkopljejo rudarji, če se postopno zmanjšata velikost in teža lopat za premog, dokler se ne doseže največja učinkovitost rudarjev. Taylorjeve metode sta na začetku 20. stoletja nadalje preučevala Frank in Lillian Gilbreth. Njun cilj je bil izboljšati učinkovitost pri delu z odpravo nepotrebnih korakov in dejanj. Na podlagi tega pristopa sta Frank in Lillian Gilbert zmanjšala število gibov v zidarstvu z 18 na 4,5 giba, kar je omogočilo zidarjem, da so povečali svojo učinkovitost z 120 na 350 zidakov na uro.
[[Druga svetovna vojna]] je močno zaznamovala razvoj novih in naprednih strojev ter [[orožje|orožja]], zaradi česar so se inženirji znašli pred novim izzivom. Odločanje, pozornost, zavedanje okolice in koordinacija roke-oči so postali ključnega pomena za uspeh ali neuspeh naloge. Ugotovili so, da tehnološko brezhibna letala, ki jih pilotirajo najbolj usposobljeni piloti, včasih vseeno strmoglavijo. Leta 1943 je poročnik ameriške vojske Alphonse Chapanis dokazal, da je »napak pilotov« veliko manj, če se zapletene naprave v pilotski kabini nadomestijo z bolj logičnimi in preprostimi instrumenti.
Ergonomija je v desetletjih po vojni doživela nadaljni razvoj. V obdobju razvoja vesoljske tehnologije so nov izziv predstavljali novi [[človeški dejavniki]], povezani z breztežnostjo in veliko gravitacijsko silo. Kako dolgo potovanje v vesolje prenese človeško telo in kakšen vpliv imajo potovanja v vesolje na človeško psihično in fizično stanje? Z začetkom informacijske dobe se je razvilo novo področje ergonomije, in sicer [[interakcija|interakcija]] med [[človek|človekom] in [[računalnik|računalnikom]]. Poleg tega zaradi vedno večjega povpraševanja po izdelkih široke porabe in elektronskih napravah vedno več podjetij pri oblikovanju izdelkov upošteva človeške dejavnike.
Izraz ergonomija pa je postal široko uveljavljen zlasti zaradi britanskega psihologa Hywela Murrella, ki je leta 1949 o tej temi predaval na sestanku britanske mornarice, na podlagi česar je bilo ustanovljeno Združenje za ergonomijo. V okviru tega združenja je nadaljeval z raziskavami, ki jih je izvajal med drugo svetovno vojno in po njej.
==Uporaba==
Združenje za človeške dejavnike in ergonomijo zajema več kot dvajset tehničnih podskupin, <ref>[http://www.hfes.org/web/TechnicalGroups/technical.html Technical Groups page at HFES Web site]</ref> kar kaže na zelo široko uporabo tega področja. [[Inženiring|Inženiring]], pri katerem se upoštevajo človeški dejavniki, se še naprej uspešno uporablja na področju [[vesolje|vesoljske]] znanosti, preučevanja staranja, zdravstvenega varstva, informacijske tehnologije, industrijskega oblikovanja, prometa, izobraževanja, jedrskega in virtualnega okolja itd. Profesorica ergonomije na Univerzi v Torontu Kim Vicente trdi, da so za jedrsko nesrečo v Černobilu odgovorni arhitekti, ki niso namenili dovolj pozornosti človeškim dejavnikom. »Čeprav so bili inženirji dobro usposobljeni, zaradi zapletenosti reaktorja in nadzornih plošč niso bili sposobni ugotoviti, kaj se dogaja [tik pred nesrečo].«
Fizična ergonomija ima pomembno vlogo na področju [[medicina|medicine]], zlasti za osebe, ki imajo fiziološke [[bolezen|bolezni] ali motnje, kot sta [[artritis|artritis] (kronični ali akutni) in sindrom karpalnega kanala. Pritisk, ki ga zdrave osebe morda sploh ne zaznajo, lahko osebam, ki trpijo za to boleznijo, povzroči hudo bolečino, zato ne morejo uporabljati nekaterih naprav. Veliko ergonomsko oblikovanih izdelkov se uporablja za zdravljenje ali preprečevanje nastanka takih bolezni in za odpravo kroničnih bolečin, ki nastanejo zaradi fizičnega pritiska.
Vprašanje človeških dejavnikov je pomembno tudi pri preprostih sistemih in potrošniških izdelkih. Nekateri primeri: mobilni telefoni in druge prenosne naprave, ki postajajo vedno manjše in bolj zapletene, več milijonov videorekorderjev, na katerih utripa »12:00« po vsem svetu, ker zelo malo ljudi zna nastaviti uro, budilke, ki jih zaspani uporabniki nenamerno izklopijo, čeprav so nameravali le zadremati za nekaj minut. Cilj oblikovanja, usmerjenega k uporabniku, ki se imenuje tudi sistemski pristop ali življenjski cikel uporabnosti, je izboljšati uporabniške sisteme.
Vrstica 45:
Pri načrtovanju ergonomskega poskusa je treba upoštevati več korakov. Najprej je treba izbrati problem s praktičnimi posledicami. S preskusom problema je treba podpreti ali testirati trenutno uveljavljeno teorijo. Uporabnik izbere eno ali več odvisnih spremenljivk, s katerimi se običajno merijo [[varnost]], zdravje in/ali fiziološka učinkovitost. Na različnih ravneh je treba izbrati neodvisne spremenljivke. Običajno pri takšnih poskusih sodelujejo plačani prostovoljci. Poskus se opravi v obstoječem okolju in z uporabo obstoječe opreme in/ali [[programska oprema|programske opreme]]. Uporabniki morajo dobiti pri testiranju jasna navodila o uporabljeni metodi ali nalogi ter podpisati izjavo, da sodelujejo prostovoljno. Uporabnik mora poznati vse mogoče kombinacije in vrste interakcije, da zazna veliko razlik, ki se lahko pojavijo. Da se dosežejo čim boljši rezultati, je treba izvesti več posameznih opazovanj in rezultate poskusov med seboj primerjati. Pogosto je treba pred začetkom poskusa dobiti dovoljenje od pristojnega organa. Po koncu poskusa se na podlagi matematičnega modela dobijo jasni podatki.
Poskus se začne s pilotnim poskusom. Najprej se je treba prepričati, ali prostovoljci razumejo navodila, ali oprema deluje in ali je poskus mogoče končati v določenem času. Prostovoljci običajno za sodelovanje pri poskusu dobijo plačilo. Ko so vsi podatki zbrani, jih je treba [[analiza|analizirati]] in zabeležiti. Nato jih je treba na pravi način obdelati. Zatem se napiše poročilo, v katerem je pojasnjen poskus. V njem morajo biti podatki analizirani na sistematičen način, da so popolnoma jasni in nedvoumni.
===Ergonomija na delovnem mestu===
[[File:Ergonomía. Áreas operativas de la simetría bilateral del cuerpo humano en planta -Iñaki Otsoa (sobre gráfico del libro de ergonomía de ESADM). CC. By. ShA $no-.jpg|thumb|Dvostransko simetrična delovna območja [[človek|človeškega]] telesa pri stacionarnem delu.]]
Zunaj področja same discipline se izraz ergonomija običajno uporablja v povezavi s fizično ergonomijo in delovnim mestom (na primer ergonomsko oblikovani stoli in tipkovnice). Ergonomija na delovnem mestu je večinoma povezana z zagotavljanjem kratkoročne in dolgoročne varnosti zaposlenih. Ergonomija pomaga zmanjšati stroške z izboljšanjem varnosti, s čimer se zmanjšajo tudi stroški, ki jih imajo delodajalci zaradi plačevanja odškodnin delavcem. Več kot pet milijonov delavcev na primer vsako leto dobi poškodbe, povezane s preobremenjenostjo. Z ergonomijo se lahko delovna mesta načrtujejo tako, da delavci niso preobremenjeni, pri čemer predelovalna industrija prihrani več milijard evrov, ki bi jih sicer morala plačati delavcem za odškodnino zaradi poškodb na [[delovno mesto|delovnem mestu]].
Vrstica 57:
»Inženirska psihologija« je interdisciplinarna veja ergonomije, ki preučuje odnose med ljudmi in napravami. Njen namen je izboljšanje oz. izpopolnitev teh odnosov. To lahko vključuje preoblikovanje opreme, spremembo načina uporabe naprave ali spremembo lokacije izvajanja dela. Pogosto pravimo, da inženirski psihologi poskrbijo, da je nek izdelek bolj »uporabniku prijazen«.
Inženirska [[psihologija]] je uporabno področje [[psihologija|psihologije]], ki obravnava psihološke dejavnike pri oblikovanju in uporabi opreme. Pojem [[človeški dejavniki]] je širši od inženirske psihologije, ki je usmerjena zlasti na oblikovanje sistemov, ki obdelujejo informacije na podoben način, kot to poteka v možganih. <ref>Wickens, C. and Hollands, J. (1999), ''Engineering Psychology and Human Performance'', Prentice Hall, ISBN 0321047117</ref>
===Makroergonomija===
| |||