Redakcija: 00:08, 4. marec 2011 uredi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m +ktgr ← Starejše urejanje		Redakcija: 00:23, 4. marec 2011 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m tn/dp+ Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Desetíški ulómek''' je [[ulomek]], katerega [[imenovalec]] je [[potenciranje\|potenca]] [[število\|števila]] [[10 (število)\|10]]. Decimalne ulomke po navadi izražamo brez imenovalcev, kjer [[decimalno ločilo]] vnesemo v [[števec]] (in pri tem, če keje potrebno, dodano vodeče ničle) na mesto od desne, kar odgovarja potenci 10 imenovalca. Na primer desetiške ulomke 8/10, 8/10, 83/100, 83/1000, 8/10000 in 2364/100000 zapišemo kot 0,8, 0,83, 0,083, 0,0008 in 0,02364. Tako npr. velja: : <math> \frac{2364}{100000} = 0,02364 = \frac{0}{10} + \frac{2}{10^{2}} + \frac{3}{10^{3}} + \frac{6}{10^{4}} + \frac{4}{10^{5}} \!\, . </math> Vrstica 19: (c) čisto periodična (za decimalno vejico), če je ''n'' [[praštevilo]] ali pa ni deljiv ne z 2, ne s 5 (<math>\operatorname{G}(10,n)=1</math>). : dolžina periode ''L'' je lahko: :(c1) <math>L=n-1</math>, tedaj je ''L'' vedno [[sodo število\|soda]], razen pri številu [[2 (število)\|2]]. :(c2) delitelj <math>n-1</math>. Vrstica 58: : <math> 1/13 = 0,\overline{76923} \!\, </math> : <math> 1/61 = 0,\overline{16393442622950819672131147540983606557377049180327868852459} \!\, </math> Nekatere značilnosti neskončnih decimalnih ulomkov s sodimi periodami obravnava [[Midyjev izrek]]. Decimalni zapis [[iracionalno število\|iracionalnih števil]] je vedno neperiodičen in nikoli končen. == Glej tudi == [[enotski ulomek]] * [[Midyjev izrek]] == Viri ==

Desetiški ulomek: Razlika med redakcijama