Požar v bolnišnici svetega Antona (Effingham, Illinois): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Jurc74 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Tompson (pogovor | prispevki)
m urejanje teksta
Vrstica 15:
 
Ni bilo nikakršnih načrtov proti širjenju požara v bolnišnici.
Kot v mnogih drugih starih stavbah v tistem času, je imela bolnišnica veliko določenih pomanjkljivosti, ki so bile povod za nesrečo: veliko gorljivih materialov v notranjosti, odprtih hodnikov, stopnišč in vertikalne lesene gredi, nobenih požarnih hidrantov, ne sistema za odkrivanje požara, dimnih javljalcev in nobenega alarmnega sistema za takojšnje opozorilo, ter nikakršne povezave za neposreden stik z gasilci. Komunikacija je bila preko sestr svetega Frančiška, ki so prebivale v samostanu, ta pa je bil neposredno povezan z bolnišnico preko prehoda v kleti. Lokacija in natančen vzrok izvora požara, nikoli ni bil določen, ampak je od zaposlenih, sestra Eustasia, zavohala dim v tretjem nadstropju vzhodnega trakta in telefonirala sestri Anastasi za [[požar]], to noč je bila dežurna, nahajala pa se je v prvem nadstropju za pultom. Sestra Anastasia je takoj klicala glavnega inženirja bolnišnice, njeno sestro namestnico v sosednji stavbi [[samostan|samostana]] in gasilsko enoto mesta Effingham. Ni bilo naprav za snemanje ali merjenje časa, kdaj je bil klic sprejet, vendar je pomočnik načelnika izjavil, da je bil alarm sprejet ob 23:48.
 
V nekaj urah, ko je bila tragedija sporočena, so se na prizorišču tragedije združile vse sile, nedavno imenovan načelnik Illinoiške gasilske brigade Pat Kelly, njegovi poslanci, uradniki gradbenih oddelkov od daleč in od blizu, vodje gasilcev iz velikih in malih oddelkov, predstavniki Ameriškega zdravstvenega združenja, Illinoiška in Ameriška Javna zdravstvena služba, Ameriški [[Rdeči Križ]], Illinoiška nacionalna garda in na stotine žalujočih in radovednih. Na ustih vseh prisotnih sta se porajali dve vprašanji. Kaj je povzročilo požar, na to vprašanje ne bomo nikoli dobili odgovora, ter, kako bi se ga dalo preprečiti.
Glavni [[inženir]] je tekel od doma oddaljenega približno sto metrov stran in poskušal pogasiti požar s prenosnim gasilnim aparatom. (Po požaru, so bili štirje gasilni [[aparat|aparati]] najdeni v ruševinah, v bližini te lokacije.) Več nun mu je skušalo pomagati, vendar jih je dušil dim in vročina. Ocenjuje se, da je 22 članov, gasilne enote mesta Effingham, prišlo na mesto požara v desetih minutah po prejemu alarma, vendar je do takrat ogenj že prebil streho, strop se je v tretjem nadstropju popolnoma sesul, in večina bolnikov je bilo že mrtvih. Po pozivu preko radia, so se mnogi gasilci odzvali z razdalje do 62 milj. [[Evakuacija]] vseh bolnikov v bolnišnici ni bila mogoča. Dvainštirideset oseb je umrlo v tretjem nadstropju, 29 v drugem nadstropju in tri v prvem nadstropju. Struktura gorljivosti in hitro širjenje požara na površini notranjih hodnikov, skupaj z odprtimi stopnišči, ni bila možna uporaba dveh zunanjih požarnih stopnišč, ter dveh izhodov iz bolnišnice. Bolniki so skakali z oken, ter se poškodovali ali zaradi poškod umrli, čeprav so sosedje, nune, medicinske sestre in drugi, razgrinjali blazine in premikali lestve z okna na okna.
 
Za sofisticirane časopisne reporterje, ki so že utrjeni od vsakodnevnih tragedij izgube življenj v nasilnih smrtih, umorih, samomorih in nešteto mrtvih v požarih v domovih in apartmajih vsako leto, je bil odgovor na bolnišnično tragedijo, nič novega. Njihova naloga je bila najti zgodbo, ki bi bolnišnično tragedijo zadržala na prvi strani časopisa nekaj dni, kar bi javnost vzela za novico. Kot v vseh podobnih tragedijah, so tudi tukaj iskali trupla pod ruševinami in iskali namige ter vzroke požara. Identifikacija in določitev števila oseb v stavbi je bila težka, saj je bila vsa bolnišnična dokumentacija uničena v požaru. Preživeli, prizadeti, žalostni ali ranjeni, so morali biti izprašani.
Vrstica 28:
== Poročilo gasilske enote ==
 
Tik pred polnočjo, 4. aprila 1949, se je začelo hitro širjenje požara v Bolnici St. Anthony's<ref>http://www.stanthonyshospital.org/PDF/historybook.pdf</ref> v Effingham, Illinois. To je druga najhujša nesreča v [[ZDA]] zaradi takratne zasedenosti bolnice, ki je terjala življenja 74 - ih oseb, od tega 14 otrok. Društvo gasilcev iz Effinghama je sestavljalo 26 moških, vključno s šefom, vsi razen enega, ki je bil v tem času v Chicagu, so se bojevali proti ognju. V tem času sta bili v gasilsko opremo vključeni dve pumpi z 500 [[galona|galonami]]/min, in pumpa z 750 [[galona|galonami]]/min. Ni bilo tovornjaka z lestvijo ali katerekoli druge naprave. Oddelki so imeli omejeno količino dobrih gasilskih cevi in pribora, niso imeli lovilnih mrež in bili so pomanjkljivi v aparaturah za težko delo. Najbližja dvižna lestev je takrat pripadala gasilnemu oddelku, ki je bil oddaljen 27 milj ([[milja]]). Pomoč so prejeli tudi od 11 gasilnih oddelkov, najbolj oddaljeni so bili tudi do 66 milj . Priče pravijo, da se je požar razširil kot ognjena krogla in večina ljudi trdi, da se je širil zelo hitro. V treh urah so se sesula tla, strehe, in del sten, zaradi česar so ostale le še ruševine, pod katerimi je bilo pokopanih veliko žrtev požara. [[Bolnišnica]] je bila sestavljena iz kleti in 3 nadstropij.
 
Zaradi požara v bolnišnici St Anthony's<ref>http://www.effinghamil.com/content/1/11/2</ref>, so se mnoge države in občinske oblasti, lotile obnavljanja ukrepov z namenom, da bi v prihodnje lahko preprečili tako katastrofo. [[Guverner]] Adlai Stevenson, [[predstojnik ]] gasilskega oddelka v Illinoisu je dal ponovno proučiti protipožarno zaščito vseh državnih in zasebnih bolnic.
Vrstica 37:
Pod ruševinami v kletnih hodnikih pralnice so bili štirje prazni 2,5 galonski sodi sodavice in gasilni aparati. Vsaj eden je bil uporabljen pri poskusu gašenja požara v prvem nadstropju. Številne nune, ki so se na hitro oblekle v samostanu, so stopile v bolnišnico skozi prehod v klet in pomagale Reisu dokler jih ni pregnal dim in vročina, ki sta hitro polnila hodnike. Potreba po rešitvi bolnikov je postala zelo očitna.
 
Chemberlain, ki je vozil gasilni avto, in član gasilske postaje sta prišla v ospredje stavbe v približno dveh minutah po sprožitvi alarma. [[Plamen|Plameni]] so bili vidni na oknih v drugem in tretjem nadstropju. Pacienti so bili na oknih drugega nadstropja in kričali na pomoč. Sosedje, nune, sestre in hitro naraščajoča množica ljudi so hitro pomagali nastaviti lestve na sprednja okna. Nekateri pacienti so skakali iz oken, nekateri so umrli ali pa so utrpeli hude poškodbe. Če bi počakali nekaj sekund bi jim bila omogočena varna rešitev.
Šef Wilkins je prispel dve minuti kasneje, sledil je telefonskemu klicu. Prišel je skupaj s tremi člani gasilskega društva. Nemudoma je preveril zasilni izhod na območju vzhodnega krila in bil šokiran, ker ga nihče ne uporablja. Dim je uhajal tudi skozi vrata za požarni izhod na koncu hodnika tretjega nadstropja.