'''Helvetska republika''' ([[francoščina|francosko]] ''République helvétique'') je bila [[Francozi|francoska]] marionetna država v [[Srednja Evropa|srednji Evropi]], ki je trajala od leta [[1798]] do leta [[1803]].
V 90-ih. letih 18. stoletja je v stari Švicarski konfederaciji prišlo do spopada med političnimi silami z zahtevo po demokratizaciji švicarske ustave. Na zahtevo odvetnikov za spremembe, vodje revolucionarjev [[Frédéric-César Laharpe|Laharpa]] in [[Peter Ochs|Ochsa]], se je v švicarske notranje zadeve vmešala tudi revolucionarna [[Francoska prva republika|Francija]], ki je s svojo vojsko [[5. marec|5. marca]] [[1798]] vdrla in zasedla njeno ozemlje. Po zlomu Švicarske konfederacije je bila [[12. april]]a 1798 razglašena Helvetska republika, 'ena in nedeljiva', z njo pa ukinjena suverenost [[kanton (Švica)|kanton]]ov in odprava [[fevdalizem|fevdalnih]] pravic. Okupatorska vojska je vzpostavila centralistično državo, osnovano na idejah [[Francoska revolucija|Francoske revolucije]], katerim pa so se široko uprli zlasti v osrednjem katoliškem delu, v kantonih [[Nidwalden]], [[Schwyz]] in [[Uri]]. Pogosti so bili poskusi [[državni udar|državnega udara]], vendar so Francozi ostali na oblasti. Helvetska republika se je odpovedala dosedanji politiki nevtralnosti in podpisala sporazum s Francijo. V [[vojna druge koalicije|vojni druge koalicije]] je postala bojišče med francosko vojsko in [[Habsburška monarhija|avstrijsko]] - [[Rusija|ruskimi]] četami, v katerem so slednje začasno zasedle njen vzhodni del. Zaradi plenjenja manjših krajev in vasi s strani okupacijskih sil je bilo težko vzpostaviti novo državo. Omejen odpor, finančni problemi ter s tem nestabilnost republike so dosegli vrh v letih 1802-1803, ko so v pokrajino vkorakale dodatne francoske enote.
Prebivalstvo kot tudi njihov dvodomni parlament je bilo razdeljeno na republikance, ki so bili za centralistično vlado, in federaliste, ki so hoteli povrniti avtonomijo kantonom. Njihovo medsebojno nasilje se je po številnih spopadih končalo [[19. februar]]ja 1803, s prihodom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparta]] kot mirovnega posrednika in njegovo listino o pomiritvi, ki je bistveno pripomogla h kompromisu med starim in novim redom, centralistična država pa je bila ukinjena [[10. marec|10. marca]] 1803.
