Fedra (Racine): Razlika med redakcijama

{{drugipomeni2|Fedra}}

Pisatelj je snov za svojo najbolj znano tragedijo prevzel po [[Evripid]]ovi tragediji ''Hipolitos'', vendar jo je oblikoval z drugačnimi, tipično klasicističnimi poudarki. V središče dogajanja je postavil lik [[kraljica|kraljice]] Fedre, zaljubljene v pastorka Hipolita in poudaril njen notranji boj med strastjo in razumom. Prevladala je strast, kar po mnenju mnogih razlagalcev kaže na Racinov pesimistični življenjski nazor; človekova razumska narava se zaman upira rušilnim, slepim nagonom njegove notranjosti. To dogajanje avtor v Fedri prikazuje z natančno analizo posameznih čustvenih stanj in procesov, v umirjenem, čeprav patetišnem jeziku in v strogih okvirih, ki jih je predpisovala klasicistična dramska tehnika.<ref>Kos, Janko, Pregled svetovne književnosti, DZS, Ljubljana, 1982</ref>