Na Nacionalnem konservatoriju v [[Pariz|Parizu]]u je diplomiral iz [[pozavna|pozavne]]. Študij [[glasbena kompozicija|kompozicije]] in [[dirigiranje|dirigiranja]] je nadaljeval pri [[Rene Leibowitz|Reneju Leibowitzu]], [[kontrapunkt]] pri [[Andrej Hodeir|Andreju Hodeirju]], izpopolnjeval pa se je še pri [[Luciano Berio|Lucianu Beriu]]. [[Krstna izvedba|Krstne izvedbe]] skladb za trombon ([[pozavna|pozavno]]) so mu bile zaupane s strani svetovno znanih skladatljev 20.stoletja, kot so [[Karlheinz Stockhausen]], [[Luciano Berio]], [[Maurizio Kagel]], [[Rene Leibowitz]], idr. Kot dirigent je sodeloval z uglednimi evropskimi orkestri z Zahodnonemškim radiom, Francoskim radijskim orkestrom, Orkestrom radia [[Helsinki]], s Simfoniki [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], s filharmoničnima orkestroma iz [[Jeruzalem|Jeruzalema]]a in [[Varšava|Varšave]]. V obdobju med [[1967]] in [[1976]] je Globokar poučeval na Visoki šoli za glasbo v [[Köln|Kölnu]]u. V letih med [[1973]] in [[1979]] je bil vodja oddelka za zvočne in glasovne raziskave na inštitutu [[IRCAM]] v [[Pariz|Parizu]]u, v letih med [[1983]] in [[1999]] pa je v [[Firence|Firencah]] vodil tečaje za [[glasba|glasbo]] 20. stoletja.
Leta [[2002]] je dobil [[prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjsko delo.
