Janez Rotar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m pnp AWB
Vrstica 2:
 
== Življenjepis ==
Po šolanju je leta [[1956]] diplomiral iz [[slovenski jezik|slovenskega jezika]] in [[književnost|književnosti]]i na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], doktoriral pa leta 1964 z razpravo o F. Maslju. Njegova pot slavista in slovenista se je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, natančneje na [[Oddelek za slovanske jezike in književnosti|Oddelku za slovanske jezike in književnosti]]. Tam je bil od [[leto 1983|leta 1983]] [[redni profesor]], v letih 1978 do 1997 je bil vodja [[katedra za zgodovino hrvaške in srbske književnosti|katedre za zgodovino hrvaške in srbske književnosti]], od 1984. do 1986. pa tudi njen predstojnik. Po dolgoletnem pedagoškem in ustvarjalnem delu se je leta 1997 upokojil.
Življenjska pot ga je vodila v različna univerzitetna središča tedanje domovine [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], bil je večletni [[lektor]] in predavatelj slovenskega jezika in književnosti na [[Filozofska fakulteta v Zadru|Filozofski fakulteti v Zadru]], predavatelj na [[Pedagoška akademija v Ljubljani|Pedagoški akademiji v Ljubljani]] in Mariboru ter na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Kot gostujoči profesor pa je poučeval tudi na univerzah v tujini (Nemčiji, Italiji, Avstriji ...). Napisal je številne znanstvene, strokovno slovenistične, slavistične in srbokroatistične prispevke, študije, knjige, članke ter zasnovo celovitega študijskega programa južnoslovanskih književnosti v Mariboru in kasneje tudi v Ljubljani. Aktivno je sodeloval na številnih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih slavističnih srečanjih in tudi na dveh svetovnih slavističnih kongresih. S svojimi prispevki je sodeloval v znanstvenih publikacijah, ki izhajajo v južnoslovanskih kulturnih in univerzitetnih središčih in bil tudi pobudnik nagrade za prevode iz slovenske književnosti [[Župančičeva listina|Župančičeve listine]].
 
== Raziskovalna področja ==
Vrstica 9:
 
== Uredniško delo in odmevnejše študije ==
Urejal je [[mesečnik za kulturo Dialogi|mesečnik za kulturo Dialogi]] (1969/70) ter bil sourednik [[zbornik Siti in lačni Slovenci|zbornika Siti in lačni Slovenci]] (1969). V vrh njegovega znanstvenega dela sodijo samostojne monografije, in sicer obsežnejša dela oziroma knjige o [[Fran Maselj Podlimbarski|Franu Maslju Podlimbarskem]], delo o literarni stvarnosti na Slovenskem Iz prispevkov, o vrstah literarnih del Povednost in vrsta, o pripovedništvu v književnosti K umevanju pripovedništva, o recepcijski estetiki v nacionalnih literarnih pojavih Književnost in spoznanje, izčrpno delo o Trubarjevem slovenstvu in odnosu do nam bližnjih [[Slovani|Slovanov]] [[Primož Trubar]] in Južni Slovani, študijo Korespondenca med [[Fran Ramovš| Franom Ramovšem]] in [[Aleksander Belić|Aleksandrom Belićem]], čustveno in izpovedno besedilo Mora in bolečina slovenskega naroda in še nekaj drugih.
 
== Izbrana bibliografija ==
Vrstica 17:
*''K umevanju pripovedništva.'' (1978). {{COBISS|ID=7153153}}
*''Struktura i iskaz. Pitanja književne percepcije.'' (1980) {{COBISS|ID=66561}}
*''Konji, ti dobri konji.'' (1984) {{COBISS|ID=297502}}
*''Književnost in spoznavanje: recepcija del 20. stoletja.'' (1985) {{COBISS|ID=15462657}}
*''Trubar in Južni Slovani.'' (1988) {{COBISS|ID=6572544}}