Termoelektrarna Brestanica: Razlika med redakcijama

Termoelektrarno Brestanica se je pričela graditi leta [[1939]] pod okriljem Trboveljske premogokopne družbe. Elektroenergetski objekt z močjo dvakrat po 12,5 MW so začeli graditi zaradi vse večje proizvodnje bližnjega [[rudnik|rudnika]]a rjavega [[premog|premoga]]a na [[Senovo|Senovem]] . Ta je začel z večjim izkopom premoga po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], pri kopanju premoga pa je nastajalo veliko premogovega prahu, ki ga je bilo smiselno koristno uporabiti. V raziskavah tamkajšnjih ležišč premoga so ocenili, da bi količina zadoščala za dolgotrajno oskrbo nove Termoelektrarne v [[Brestanica|Brestanici]]. Začetek vojne leta [[1941]] je elektrarna dočakala sredi izgradnje in okupator je kljub vojni izgradnjo nadaljeval, tako da je v začetku julija 1943 začel redno obratovati prvi agregat z močjo 12,5 MW.

Konec šestdesetih let so začeli intenzivno iskati razvojne možnosti [[Termoelektrarna|Termoelektrarne]]. K razmišljanju so pritegnili domača in tuja elektroinženirska [[podjetje|podjetja]], pa tudi sami so se dejavno vključili. Kmalu po letu [[1970]] je bila že pripravljena investicijska dokumentacija za izgradnjo edinstvenega elektroenergetskega objekta v takratni [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], to je plinsko-parna [[elektrarna]]. Pri načrtovanju sta bila kot gorivo predvidena ekstra lahko kurilno olje in primarni bencin. V začetku sedemdesetih let so jo začeli preurejati, saj so bile naprave tehnološko zastarele in iztrošene. Obenem so leta [[1972]] začeli graditi novo plinsko-parno elektrarno s skupno močjo 95 MW. Izgradnja in rekonstrukcija sta trajali do leta [[1975]]. Septembra tega leta je elektrarna začela poskusno obratovati kot tehnološka celota.