Rimske Toplice: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 33:
[[Kopališče]] je skozi zgodovino menjalo nemalo lastnikov. Vendar je treba posebej omeniti, prvi preobrat v zgodovini toplic ko jih je leta 1840, v imenu svoje žene Amalije, kupil nekdanji tržaški veletrgovec Gustav Adolf Uhlich, saj je ozdravel zaradi zdravilne moči tamkajšnje termalne vode. Do tedaj skromno zdravilišče je spremenil v sodobno letovišče in mu nadel propagandno ime Rimske Toplice. Za potrebe zdravilišča se je zajelo dva močnejša vrelca in se ju poimenovalo Amalijin (38,4 °C) ter Rimski (36,3 °C) vrelec. Z gradnjo Zofijinega dvorca je število sob povečal z 38 najprej na 100 kasneje pa še na več kot 200. Na ravnem platoju s kostanjevim drevoredom je bila na eni strani topliška [[cerkev (zgradba)|cerkev]], na drugi pa paviljon za orkester, ki je igral ob popoldnevih na prostem, ob večerih pa v kopališkem salonu. Na voljo je bila igralnica za biljard, v gozdu teniško igrišče in na pobočju strmega travnika pokrito kegljišče. Ko je bila skozi Rimske toplice speljana proga [[Dunaj]] – [[Trst]] (po letu 1848), je kraj obiskalo še več gostov. Ti so bili tuji premožneži iz Trsta, [[Madžarska|Madžarske]], [[Zagreb]]a ali celo iz [[Amerika|Amerike]]. Največ pa je bilo [[Nemci|Nemcev]] iz raznih krajev monarhije. Senzacija za goste in okolico je bila angleška princesa in [[pruska prestolonaslednica Viktorija]], ki se je mudila v Rimskih Toplicah leta 1879 in se je iz njih odpravljala na izlete v sosednje kraje. Najimenitnejši so imeli navado posaditi kakšno eksotično drevo v kopališkem parku, tako danes domu orjaških sekvoj, kanadske čuge, japonske hloe, ciprese, tise, kalifornijske cedre in drugih zanimivih dreves. Ruski ujetniki so med [[Prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] zgradili 2 km dolgo sprehajališče skozi gozd („Ruska steza“). Pomembna pridobitev kraja pa je bilo termalno kopališče na prostem, ki deluje že od leta 1931. Med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno Vojno]] pa so toplice zasedli nemški ranjenci in lastnik toplic(iz Uhlichovega rodu) se je proti koncu vojne z družino odselil.
 
Po koncu vojne so toplice pripadle [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]], ki jih je namenila zdravljenju in okrevanju svojih pripadnikov. Povsem naše, domače in slovenske niso bile toplice nikoli. Družina Uhlich je dobro gospodarila in je nekoč skromno zdravilišče spremenila v letovišče svetovnega slovesa, vendar z domačini ni živela v sožitju temveč se vedla gospodovalno. Tudi v obdobju [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], ko je zdravilišče upravljala JLA, so bile toplice za domačine bolj ali manj nedostopne.
 
Od leta 1991 in odhoda JLA se poskuša Rimske Toplice oživiti. Kar končno tudi uspe 17. novembra 2005, ko postane Država po sklepu vlade družbenica v Medicinsko rehabilitacijsem centru in hkrati soudeleženka pri oživljanju Rimskih Toplic.