Porabski Slovenci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp AWB |
m →Zgodovina: pnp AWB |
||
Vrstica 7:
Po koncu [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], ko je vojska [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] zasedala [[Prekmurje]], ji je [[antanta]] prepovedala zasedbo Porabja, ki je tako po podpisu [[trianonska pogodba|trianonske pogodbe]] pripadlo Madžarski ter postalo vkleščeno med Avstrijo in Kraljevino SHS, zaradi česar so bile pretrgane prej tesne vezi s Prekmurjem in regija je pričela gospodarsko zaostajati.
Med obema svetovnima vojnama se madžarske oblasti niso dosti ukvarjale z narodnimi manjšinami na svojem ozemlju, po letu [[1945]] pa so z odlokom dovolile izobraževanje nemadžarskih učencev v svojih [[materni jezik|maternih jezikih]]. Po resoluciji [[Informbiro]]ja leta [[1948]], ko je Madžarska ostala [[Sovjetska zveza|sovjetski]] satelit, so se odnosi z [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] poslabšali, kar je občutila tudi slovenska manjšina. Odpravili so pouk v [[slovenščina|slovenščini]] na treh porabskih šolah, pričelo se je preseljevanje v notranjost države, psihološka propaganda in popolna zapora meje z matično državo.
Ponovni poskusi reševanja problematike dvojezičnega šolstva so se pričeli leta [[1969]] z ustanovitvijo posebne [[komisija|komisije]] za narodne manjšine. Sprememba [[ustava|ustave]] leta [[1972]] je slovenski skupaj z drugimi manjšinami dala možnost rabe maternega jezika. Leta [[1979]] je na Radiu [[Győr]] dobila 25 minut slovenskega programa na teden. V glasilu »Narodne novine«, ki so ga v [[Budimpešta|Budimpešti]] sicer izdajali za potrebe [[Hrvati|hrvaške]] in [[Srbi|srbske]] manjšine, je bila tudi polstranska priloga v knjižni slovenščini.
| |||