Alois Tavčar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m →‎Življenje in delo: pnp, replaced: JAZUJAZU AWB
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Vrstica 16:
Alois Tavčar, brat ekonomista [[Franjo Tavčar|F. Tavčarja]] je osnovno šolo (1901–1906) in višjo realko (1906–1913) obiskoval v Ljubljani, nato študiral na kmetijski fakulteti Tehniške visoke šole v [[Praga|Pragi]] in 1918 [[diploma|diplomiral]] in prav tam 1921 tudi [[doktorat|doktoriral]]. Od 1922 je deloval v Zagrebu, najprj kot predstojnik zavoda za žlahtnenje rastlin, nato kot [[univerza|univerzitetni]] [[predavatelj]]. Med leti 1932 - 1965 je bil [[profesor|redni profesor]] in večkrat [[dekan (šolstvo)|dekan]] na zagrebški agronomsko-gozdarski fakulteti. Strokovno se je izpopolnjeval v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] in [[Rusija|Rusiji]].
 
[[Doktorat|Dr.]] Tavčar je vzgojil več sort [[pšenica|pšenice]], [[ječmen]]a, [[koruza|koruznih hibridov]] itd. z metodami selekcije, hibridizacije in uporabo [[jedrska energija|jedrske energije]]. Prvi v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] je uvedel [[biologija|biološko]] [[veda|vedo]] metode [[statistika|statistične]] [[analiza|analize]]. Skrbel je za ohranjanje domačih eko- in biotipov, zlasti pšenice in koruze. Pomagal je organizirati semenogojski postaji v [[Beltinci]]h in [[Belje|Belju]] ([[Hrvaška]]) ter z njima sodeloval. Objavil je več razprav v domačem in tujem [[časopis]]ju ter zbornikih s področja genetike in žlahtnjenja rastlin, predvsem pa morfogeneze in fiziologije absorbcije, opraševalnih in oplojevalnih odnosov, genetskih konstitucij in dednih lastnosti, somatske in vegetativne hibridizacije, heterorisa, vsebnosti proteinov, masti, olja, fiziologije vegetacije in počitka, vzgoje novih sort pšenice, koruze, ječmena ter žlahtnjenja drugih vrst rastlin z uporabo jedrske energije in z metodo statične analize.
 
Dr. Tavčar je bil član [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|JAZU]] (1947), dopisni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] (1953), [[častni doktor]] [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]] (1969), član in predsednik evropskega združenja za znanstvene raziskave in žlahtnenje rastlin.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1999). Knjiga 13. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref>