Kralj ropotajočih duhov: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 35:
Prav tako je doma izpostavljen zanemarjanju in nalaganju krivde za frustracije s strani samohranilke, matere, ki je v konfliktu z nono.
Kot bi zgoraj navedeno ne bilo že dovolj (in preveč) za otroka, pa trnovo ''krono'' nadene ''kralju'' še spolna zloraba s strani učitelja, katere žrtev je skupaj s sošolko, ki jo zlorablja doma tudi njen oče. Egon lahko le sanja ''sladke sanje'', da bi bil normalen najstnik z ljubezenskimi problemi, tak kot so njegovi vrstniki. A to so le sanje, saj v realnosti le nemočno gleda trpljenje zlorabljane deklice, ki - kot pove pripovedovalec v pojasnilih na koncu romana - na koncu pobegne iz morastega življenja v smrt.
 
Egon v romanu uspe preživeti, toda zanj plača ceno, kakršno običajno plačajo zlorabljeni otroci. Ker dvojnega življenja ne more uskladiti brez zunanje pomoči, pobegne v novo identiteto, ki za razliko od pravega otroškega jaza, ki je nemočen, zavlada nad temačnim kraljestvom none, mame in šole, kot naslovni kralj (njihovih) ropotajočih duhov.