Wikipedija

Apiterapija: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Trobec (pogovor | prispevki)
32 urejanj
Trobec (pogovor | prispevki)
32 urejanj
Vrstica 149:
Čebelji strup uporabljajo čebele v obrambne namene. Je brezbarvna tekočina ostrega, grenkega okusa z aromatičnim vonjem po zrelih bananah.
 
Čebelje pike so za zdravljenje revmatoidnega artritisa uporabljale že antične kulture kot so bili Egipčani, Kitajci in Grki. V moderni dobi pa se je ta terapija doživela razmah po letu 1888, ko je avstrijskičeški zdravnik PhilipFilip TercTerč (dolga leta je živel in deloval tudi v Sloveniji) izdal knjigo, kjer je ugotavljal povezavo med čebeljimi piki in ravmatoidnim artritisom. TercTerč je bil verjetno prvi zdravnik, ki je artritis zdravil s čebeljimi piki.
TercuTerču so kasneje sledili še Bodog F Beck, ki je 1935 izdal svojo knjigo o zdravljenju artritisa s čebeljimi piki, zaslužen pa je bil tudi za razvoj tovrstne terapije v ZDA, ter Charles Mraz, ki je s čebeljimi piki zdravil številne, predvsem avtoimune bolezni. Prav Mraz, ki je veliko sodeloval z znanstveniki je bil zaslužen za prve klinične študije s čebeljim strupom, razvil je tudi standarde za pridobivanje čebeljega strupa, ki jih je za svoje vzela tudi ameriška agencija za prehrano in zdravila (FDA).
Konec 20. in v začetku 21. stoletja so sledile številne študije, ki so preučevale delovanje čebeljega strupa na različne bolezni. Ena takih je bila tudi kitajsko ameriška študija<ref>[http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2946189/?tool=pmcentrez]</ref>, ki je preučevala analgetične in protivnetne učinke čebeljega strupa, ter stranske učinke (torej bolečino in oteklino), ki ju že tako ali tako povzroča čebelji pik. V študiji niso uporabljali čebeljih pikov, temveč izolirane komponente čebeljega strupa.
Pomembno je tudi, da je bila študija izvedena na živalih. Študije na ljudeh bi bile v tem primeru sporne, saj obstaja tveganje alergij, ki se v hudih primerih lahko končajo z anafilaktičnim šokom, ki je smrtno nevaren.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Apiterapija«