Malarija: Razlika med redakcijama

Bolezenski znaki malarije so [[mrzlica]], drgetanje, bolečine v sklepih, bljuvanje in krči. Posebno pri povzročitelju ''P. falciparum'' je možno tudi ščemenje [[koža|kože]]. Pri težjih oblikah se lahko pojavi [[koma]] in, če bolezni ne zdravimo, končno smrt, posebej pri majhnih otrocih. Lahko se pojavijo tudi pozni zapleti, ki privedejo do poškodb [[osrednje živčevje|osrednjega živčevja]] ali do odpovedi [[ledvice|ledvic]] pri [[črnosečna mrzlica|črnosečni mrzlici]].

Mikroskopski pregled razmaza krvi je zelo specifičen, poceni in enostaven, vendar je njegova učinkovitost v revnih endemičnih predelih sveta majhna zaradi slabe opreme in neznanja kadra. Tako se vsako vročinsko stanje zdravi kot malarijo, ne glede na laboratorijske izvide: po nekaterih podatkih od 50-70 % diagnosticiranih ljudi nima malarije, zato prekomerna uporaba zdravil dodatno širi odpornost in terja razvoj in proizvodnjo novejših in dražjih zdravil. Obstajajo tudi t. i. hitri test za malarijo v obliki testnih lističev, na katerih so nanešena monoklonalna [[protitelo|protitelesa]] proti specifičnima [[antigen]]oma ''P.falciparum'' (PfHRP2 in pLDH); specifičnost za ''P.falciparum'' je nad 90 %. Pomanjkljivosti testa sta nižja specifičnost za druge vrste plazmodijev in trenutno visoka cena. Kljub temu so testi uporabni na potovanjih, v primeru epidemij plazmodija ''P.falciparum'', v mobilnih klinikah in klinikah, kjer je kvaliteta mikroskopiranja slaba ter v oredelih, kjer je cena simptomatskega zdravljenja višja od hitrega testa.<ref>Kšela, Trampuž; Novosti v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju malarije, 2006, str. 71-72.</ref>

Če malarijo opazimo dovolj zgodaj, jo lahko ozdravimo. Zadnjih 50 let se za zdravljenje uporabljata dve skupini [[antimalarik]]ov (zdravila, ki učinkujejo na povzročitelje malarije), in sicer [[antifolat]]i in [[kinolin]] vsebujoča zdravila. Med antifolate spadajo [[diaminopiridin]]i (npr. [[pirimetamin]] in [[trimetoprim]]), [[bigvadin]]i (npr. [[progvanil]] in [[klorprogvanil]]) in sulfatna zdravila (npr. [[sulfanamid]]i in [[sulfon]]i). Med kinolin vsebujoča zdravila spadajo kinhonski alkaloidi (npr. [[kinin]] in [[kinidin]]), [[8-aminokinolin]]i ( [[primakvin]]) in [[4-aminokinolin]]i ( [[klorokvin]] in [[amodiakvin]]). Uporabni so tudi nekateri [[antibiotik]]i ([[doksiciklin]], [[azitromicin]] in [[tetraciklin]]i). Težava pri vseh antimalarikih je, da plazmodiji nanje postajajo odporni, zato je izbira zdravila odvisna od območja, kamor potujemo, poleg tega pa so uporabne kombinacije omenjenih zdravil, npr. kombinacija [[atovakvon]]a in in progvanila. Samozdravljenje ({{lang-en|stand-by emergency treatment}}) je namenjeno popotnikom, ki za krajši čas potujejo v predele sveta, kjer je verjetnost okužbe majhna in kadar v 24 urah dostop do zdravniške pomoči ni mogoč. Pri tem oseba pri sumu na malarijo vzame vnaprej predpisano količino antimalarikov.<ref>Kšela, Trampuž; Novosti v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju malarije, 2006, str. 72.</ref>

[[Repelent]]i, ki so nanešeni na kožo, zaščitijo samo uporabnika in so aktivni le nekaj ur. Na njihovo učinkovitost vplivajo okolje ([[temperatura]], [[Sonce|sončna]] svetloba, veter,...), sestava (koncentrat ali [[raztopina]]), izpostavljeni del kože in individulane lastnosti posameznika (potenje,...). Trenutno so kot repelenti v uporabi [[dietiltoluamid]] (DEET), pa tudi [[dimetilftalat]] (DMP]]), [[etileksandiol]] (Rutgers 612) in N-butil-N-acetil-3-etilaminoproprionat (35/35). Učinkovite so tudi impregnirane mreže proti komarjem, ki ponekaterih podatkih zmanjšajo pojav za malarijo značilnih znakov do 50 %, in impregnirana oblačila. Za impregnacijo se uporabljajo [[permetrin]], [[deltametrin]], [[lambdakihaltrin]] in [[alfametrin]].<ref name=kt2>Kšela, Trampuž; Novosti v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju malarije, 2006, str. 68.</ref>