|
== Življenje in delo ==
Po osnovni šoli v Gornjem Gradu je leta [[1884|1884]] odšel na [[I. gimnazija v Celju|gimnazijo v]] [[Celje|Celje]], nato je med letoma [[1892]] in [[1896]] študiral v [[Gradec|Gradcu]] [[slavistika|slavistiko]], [[klasična filologija|klasično filologijo]], [[primerjalno jezikoslovje|primerjalno jezikoslovje]], [[pedagogika|pedagogiko]] in [[arheologija|arheologijo]], obiskoval je tudi tečaj za [[telovadba|telovadne učitelje]]. Doktoriral je [[1898|1898]] z disertacijo o starogrškem komično-parodičnem kratkem epu [[Vojna med žabami in mišmi|''Vojna med žabami in mišmi'']]. Poučeval je na gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]], [[Kranj|Kranju]]u, [[Gorica|Gorici]] in bil leta 1911 premeščen za ravnatelja na gimnazijo v [[Maribor|Maribor]], kjer je delo opravljal do upokojitve. Bil je član deželnega šolskega sveta in nadzornik za telovadbo v slovenskih in italijanskih šolah, dejavno je gojil vrsto športov in prvi pri nas začel z [[jadralno letalstvo|jadralnim letalstvom]]. Bil je tajnik odbora za zbiranje slovenskih [[narečne pesmi|narečnih pesmi]].
[[Slika:slika planinski.jpg|thumb|right|Planinski vestnik, 1941]]
Pisal je literarnozgodovinske in kritične članke o [[France Prešeren|Prešernu]], [[Janez Bleiweis|Bleiweisu]], [[Stritar|Stritarju]]ju, [[Aškerc|Aškercu]]u, [[Murn|Murnu]]u, [[Cankar|Cankarju]]ju in objavil razne ocene književnih izdaj. Veliko časa je posvetil področju šolstva, izdal je več učbenikov za grščino in latinščino ter za njune potrebe priredil [[Ksenofontov slovar|''Ksenofontov slovar'']] (Dunaj 1909). Napisal je nekaj člankov o pouku klasičnih jezikov in o [[latinščina|latinščini]] ter [[grščina|grščini]]. Kot slovenistični jezikoslovec je skušal uveljaviti svoja pravopisna pravila v delu ''Antibarbarus. Studije o napakah in pravilih slovenskega pisanja'' (1910) {{Cobiss|ID=33042432}} , a pri tem ni imel uspeha. Ukvarjal se je z [[dialektologija|dialektologijo]] in v svojem študijskem delu napisal seminarsko nalogo ''Narečje v [[Bočna|Bočni]] in njega sklanjatev'' (izšla 1903) {{Cobiss|ID=29385473}}, ki je bila prva predstavitev govora kakega [[štajersko narečje|štajerskega narečja]].
V letih 1908–41 je urejal [[Planinski vestnik|''Planinski vestnik'']] in v 32 letih uredil 26 letnikov. V njem je v številnih člankih pisal o pomenu in ideologiji [[planinstvo|planinstva]], posegal je v [[terminologija|terminologijo]], [[frazeologija|frazeologijo]] in slog ter se trudil dvigniti Planinski vestnik po vsebini in obliki na visoko raven.
* ''Smeri našega pravopisa in pravorečje''. Ljubljana, 1904. {{Cobiss|ID=37824769}}
* ''[http://www.dlib.si/documents/clanki/ljubljanski_zvon/pdf/280595.pdf Temeljna vprašanja o Prešernovem »Krstu pri Savici«''. Ljubljanski zvon, 1905.] {{Cobiss|ID=6517558}}
* ''Grška slovnica''. Ljubljana, 1908. {{Cobiss|ID=34866945}}
* ''Aforizmi o klasičnem pouku''. Ljubljana, 1909. {{Cobiss|ID=1617011}}
* ''Bleiweisov zbornik''. Ljubljana, 1909. {{Cobiss|ID=41817857}}
{{lifetime|1872|1954|Tominšek, Josip}}
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
| 