Kamniški partizanski bataljon: Razlika med redakcijama

m
pnp AWB
m (pnp, replaced: slovenskislovenski)
m (pnp AWB)
|dates= [[25. julij]] [[1941]] - [[6. avgust]] [[1943]]
|country=[[Kraljevina Jugoslavija]]
|allegiance=[[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|NOV in POS]]
|branch=
|type=[[Gverilska enota]]
'''Kamniški partizanski bataljon''', tudi '''Kamniški bataljon''' je bil [[Slovenci|slovenski]] [[partizani|partizanski]] [[bataljon]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]].
 
''Vojno-revolucionarni komite'' za [[Kamniško okrožje]] je [[25. julij]]a [[1941]] sklenil iz udeležencev vstaje na kamniškem ustanoviti Kamniški bataljon s 4 [[četa|četami]]mi. Za prvega [[komandant]]a je imenoval [[Marijan Dermastia|M. Dermastio]], za [[politični komisar|političnrga komisarja]] pa [[Tone Šturm|T. Šturma]]. [[Bataljon]]ski [[štab]] je v začetku avgusta ustanovil le dve četi. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je sklenilo v bataljon vključiti še [[Rašiška partizanska četa|Rašiško četo]]. Ob bataljonskem preoblikovanju [[17. avgust]]a so na [[Rašica (vzpetina)|Rašici]] 92 borcev razdelili na 4 čete: Rašiško, [[Mengeško-moravška partizanska četa|Mengeško-moravško]], [[Radomeljska partizanska četa|Radomeljsko]] in [[Kamniška partizanska četa|Kamniško četo]]. Politični komisar je postal [[Roman Potočnik|R. Potočnik]]. Čete so delovale vsaka na svojem operativnem območju od [[Kamniško Savinjske Alpe|Kamniških planin]] do [[Sava|Save]] in od [[Trojane|Trojan]] do [[Šmarna gora|Šmarne gore]]. Bataljon je bil prva partizanska enota, ki jo je za uspešno delovanje pohvalilo vodstvo slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja, njegove uspehe pa je moral v svojih poročilih priznati tudi nemški okupator. Nemcem je šele z okrepitvijo predvsem policijskih enot uspelo do konca oktobra 1941 prizadeti posameznim četam hude udarce in prisiliti njihove borce, da so se umaknili v Ljubljansko pokrajino in na druga območja [[Gorenjska|Gorenjske]].
 
Skupina borcev Kamniškega bataljona se je kot poseben [[vod]] vklučila v [[Cankarjev bataljon]], vendar se je februarja [[1942]] vrnila v kamniško okrožje. Iz te skupine borcev je [[Tomo Brejc|T. Brejc]] [[25. marec|25. marca]] [[1942]] ponovno ustanovil Kamniško četo, ki je že po mesecu uspešnega delovanja ponovno prerasla v bataljon. Obnovljen Kamniški bataljon, katerega komandant je postal [[Matija Blejc|M. Blejc]], politični komisar pa [[Jakob Molek|J. Molek]] je spomladi 1942 uspešno napadel sovražnika v [[Črni graben|Črnem grabnu]] in [[Tuhinjska dolina|Tuhinjski dolini]], velike zmage pa je izbojeval v napadih na postojanke v [[Zgornje Stranje|Zgornjih Stranjah]] in na [[Črnivec (prelaz)|Črnivcu]]. Junija 1942, ko je imel bataljov v 3 četah 90 borcev, se je vključil v [[Kokrški odred]]. Nemci so skušali dejavnost Kamniškega bataljona preprečiti z nasiljem nad civilnim prebivalstvom, hud udarec pa so mu prizadejali šele [[24. december|24. decembra]] 1942 na [[Kostavška planina|Kostavški planini]], ko je med drugimi padel tudi komandant M. Blejc. Po tem boju se je Kamniški bataljon z novim komandantom [[Tomaž Slapar|T. Slaparjem]] vključil v [[Kamniško-savinjski odred]], ob ustanovitvi [[6. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Slavko Šlander«|Šlandrove brigade]] [[6. avgust|6. avgusta]]a [[1943]] pa je postal njen 3. bataljon.
 
== Glej tudi ==
 
{{Portal-Vojaštvo}}
 
 
{{unit-stub}}
360.301

urejanje